Slovar pojmov o znamenjih in kožnem raku

O slovarju

Slovar na kratko razlaga izraze o znamenjih, melanomu in drugem kožnem raku, pregledu pri dermatologu, odstranitvi znamenj in zaščiti pred soncem. Gesla so urejena po abecedi, vsako pa kaže na članek s podrobnejšo razlago in viri. Razlaga izraza v izvidu ne nadomesti pogovora z zdravnikom, ki pozna celoten izvid in okoliščine. Odgovore na pogosta vprašanja zbira stran Pogosta vprašanja.

A

ABCDE (pravilo ABCDE)

Pomoč pri oceni pigmentnih sprememb: A asimetrija, B nepravilni ali zabrisani robovi, C več barv, D premer nad 6 mm in E spreminjanje velikosti, oblike, barve, površine ali simptomov ^[1]. Pravilo ABCD so oblikovali leta 1985, črko E so dodali leta 2004 ^[1]. Opozorilni znak ni diagnoza; melanom je lahko tudi manjši od 6 mm ^[2]. Več v članku Kdaj je znamenje nevarno.

Akralni lentiginozni melanom (akralni melanom)

Vrsta melanoma na dlaneh, podplatih, pod nohti in na koži prstov. Pri belcih predstavlja približno 5 % melanomov, pri temnopoltih ljudeh pa je to najpogostejše mesto melanoma ^[3]. Akralni melanomi niso povezani z izpostavljenostjo soncu ^[4]. Zato pri samopregledu pregledamo tudi podplate, kožo med prsti in nohte. Več v članku Znamenja na dlaneh, podplatih in pod nohti.

Aktinična keratoza (solarna keratoza)

Suha, hrapava, luskasta lisa na koži, ki jo je poškodovalo sonce, najpogosteje na obrazu, rokah, uhljih in lasišču. Navadno ni resna, obstaja pa majhna možnost, da se razvije v kožnega raka ^[5]. Verjetnost, da se posamezna keratoza spremeni v ploščatocelični karcinom, je manj kot 1 na 1.000 na leto ^[6]. Več v članku Aktinična keratoza.

Amelanotični melanom

Melanom brez temnega pigmenta, ki je lahko barve kože, zato ga je po pravilu ABCDE težje prepoznati. Do 20 % melanomov je le delno obarvanih, popolnoma neobarvani so redkejši; pogostejši so med nodularnimi, akralnimi in dezmoplastičnimi melanomi ^[7]. Pri takih spremembah pomaga pravilo EFG. Več v članku Vrste melanoma.

Atipično znamenje (displastično znamenje, displastični nevus)

Znamenje, ki je videti nenavadno — neenakomerno obarvano, večje od 6 mm, nepravilne oblike ali zabrisanih robov ^[3] —, vendar ni rakavo; nekatera se lahko spremenijo v melanom, večina pa ne ^[8]. Atipična znamenja so dejavnik tveganja: pri dveh je tveganje za melanom približno dvakrat, pri petih približno šestkrat večje kot pri ljudeh brez atipičnih znamenj ^[3]. Več v članku Atipična znamenja.

B

Bazalnocelični karcinom (bazaliom)

Najpogostejši kožni rak, ki predstavlja približno 75 % kožnega raka ^[9]. Izredno redko zaseva — ocenjeno tveganje je manj kot 0,1 % ^[9]. Pogosto je videti kot krasta, ki krvavi in se ne zaceli, ali kot rožnata, rdeča ali biserna bunkica, ki ne izgine; največkrat je na obrazu, glavi, vratu in uhljih ^[10]. Več v članku Bazalnocelični karcinom.

Biopsija

Odvzem kože za pregled pod mikroskopom. Pri ekscizijski biopsiji zdravnik odstrani celotno spremembo, pri incizijski le njen del. Le pogled pod mikroskopom omogoča diagnozo nekaterih kožnih bolezni, tudi kožnega raka; tkivo pregleda in izvid napiše dermatopatolog ali patolog ^[11]. Več v članku Histološki pregled.

Bowenova bolezen (ploščatocelični karcinom in situ)

Zgodnja oblika ploščatoceličnega karcinoma, pri kateri so rakave celice omejene na zunanjo plast kože; le redko napreduje v invazivni rak ^[12]. Kaže se kot rdeča, luskasta ali skorjasta lisa, pogosto na golenih, vratu in glavi. Ocenjujejo, da se nezdravljena pri največ 1 od 20 do 30 ljudi razvije v invazivni ploščatocelični karcinom ^[13]. Več v članku Ploščatocelični karcinom kože.

Breslowova debelina (debelina po Breslowu)

Podatek v histološkem izvidu melanoma, ki pove, kako debel je tumor oziroma kako globoko je vrasel v kožo; navede se na 0,1 mm natančno ^[3]. Skupaj z razjedo (ulceracijo) je najpomembnejši prognostični dejavnik primarnega tumorja in osnova za oznako T v klasifikaciji TNM ^{[3] [14]}. Več v članku Histološki pregled.

C

Clarkova raven (globina invazije po Clarku)

Starejša ocena, do katere plasti kože sega melanom. Za določitev stadija se danes ne uporablja več, slovenska priporočila pa zahtevajo, da je navedena v histološkem izvidu ^[3]. Pomen ravni v posameznem izvidu razloži lečeči zdravnik. Več v članku Histološki pregled.

Č

Češnjev angiom (Campbell de Morganova pika)

Nenevarna žilna sprememba kože: drobna, čvrsta rdeča, modra ali vijolična bunkica, velika od 1 mm do 1 cm ^[15]. Število češnjevih angiomov se izrazito poveča po približno 40. letu; ocenjujejo, da jih ima 75 % ljudi, starejših od 75 let ^[15]. Niso škodljivi in jih ni treba zdraviti ^[15]. Več v članku Rdeče pike in angiomi.

D

Dermatofibrom

Pogosta nenevarna zatrdlina iz vezivnega tkiva v usnjici, ki se ne spremeni v raka. Na otip je kot majhen gumijast gumb tik pod kožo; ko jo s strani stisnemo, se koža nad njo pogosto uviha v jamico. Najpogostejša je na golenih mladih in srednje starih odraslih, pogosteje pri ženskah ^[16]. Več v članku Fibromi in dermatofibrom.

Dermatoskopija (dermatoskop, dermoskopija)

Pregled kože z dermatoskopom, napravo z lečo z vsaj desetkratno povečavo in osvetlitvijo, ki prikaže strukture v povrhnjici in zgornjem delu usnjice ^[3]. Po Cochranovem pregledu z dermatoskopom ob osebnem pregledu prepoznajo več melanomov kot s prostim očesom, po modelskem izračunu približno 92 % proti 76 %; koristen je zlasti v rokah izkušenih zdravnikov ^[17]. Več v članku Dermatoskopija.

Digitalna dermatoskopija (mapiranje znamenj)

Spremljanje znamenj s posnetki: dermatoskopske slike znamenj se računalniško shranijo in ob naslednjem pregledu primerjajo ^[3]. Pri ljudeh z velikim tveganjem lahko zaporedna digitalna dermatoskopija in fotografiranje celega telesa pomagata odkriti melanom v zgodnji fazi ^[18]. Več v članku Digitalna dermatoskopija in mapiranje znamenj.

Displastični nevus — glej Atipično znamenje.

E

EFG (pravilo EFG)

Razširitev pravila ABCD za melanome, ki nimajo klasičnih znakov, zlasti nodularne: E izbočena (angl. elevated), F čvrsta (angl. firm) in G rastoča (angl. growing) sprememba. Sprememba, ki je izbočena, čvrsta in raste več kot mesec dni, mora vzbuditi sum na melanom ^[7]. Tako spremembo naj zdravnik pogleda brez odlašanja. Več v članku Kdaj je znamenje nevarno.

Efelide (pege)

Drobne svetlo do temno rjave ploske lise na koži, ki je izpostavljena soncu, zlasti na nosu in licih; poleti so izrazitejše, pozimi zbledijo. Nagnjenost k pegam je dedna in povezana z različico gena MC1R, ki je povezana tudi z rdečimi lasmi ^[19]. Veliko peg je povezano s približno dvakrat večjim tveganjem za melanom ^[20]. Več v članku Pege in starostne pege.

Ekscizija (izrez)

Kirurška odstranitev kožne spremembe skupaj s pasom zdrave kože. Pri sumljivem znamenju je izrez hkrati diagnostični poseg: slovenska priporočila svetujejo vretenast izrez celotne spremembe z varnostnim robom 2 do 5 mm in v globino do podkožnega maščevja ^[3]. Rano nato navadno zašijejo, izrezano tkivo pa gre na histološki pregled ^[21]. Več v stebru Odstranitev znamenj in nega.

F

Fibroepitelijski polip (viseči fibrom)

Mehak izrastek v barvi kože ali nekoliko temnejši, ki visi s kože, najpogosteje na vratu, v pazduhah, na vekah, pod dojkami in v kožnih gubah. Je nenevaren. Pogostejši je pri debelosti, sladkorni bolezni tipa 2 in v nosečnosti ^[22]. Sami ga ne odstranjujte, ker so mogoči okužba, krvavitev in brazgotina ^[22]. Več v članku Fibromi in dermatofibrom.

Fototip (po Fitzpatricku)

Razvrstitev kože po odzivu na sonce: koža fototipa I vedno zgori in ne porjavi, II zlahka zgori in slabo porjavi, III porjavi po začetni opeklini, IV komaj zgori in zlahka porjavi, V redko zgori, VI pa nikoli ne zgori ^[23]. Ljudje s fototipom I imajo več kot dvakrat večje tveganje za melanom kot ljudje s fototipom IV ^[3]. Več v stebru Otroci, nosečnost in večje tveganje.

G

Grdi raček (znak grdega račka)

Opozorilni znak: pigmentna sprememba, ki se bistveno razlikuje od drugih znamenj iste osebe ^[3]. Primerjava znamenj med seboj je uporabna, ker drugačnost opazimo tudi brez merjenja. V raziskavi, v kateri je devet dermatologov ocenjevalo posnetke znamenj 80 ljudi, so vse melanome v vzorcu prepoznali kot grde račke; raziskava je bila majhna in je potekala na posnetkih ^[24]. Več v članku Kdaj je znamenje nevarno.

H

Halo nevus (Suttonov nevus)

Nenevarno znamenje, obdano z belim obročem kože brez pigmenta, najpogostejše pri starejših otrocih in mladih odraslih. Osrednje znamenje v nekaj mesecih, včasih letih zbledi, koža se nato postopno spet obarva; zdravljenje ni potrebno. Pregled je smiseln, če se halo pojavi pri starejši osebi ali okoli znamenja, ki je videti nenavadno ^[25]. Več v članku Vrste znamenj.

Hemangiom (infantilni hemangiom, jagodasto znamenje)

Nenevaren izrastek iz skupka drobnih krvnih žil, ki ga ima približno 4 od 100 dojenčkov ^[26]. Navadno se pojavi v prvih tednih po rojstvu, nato hitro raste in se več let počasi krči ^[26]. Večina ne potrebuje zdravljenja; nekatere, na primer ob očesu, naj zdravnik pogleda zgodaj, idealno do 1. meseca starosti ^[27]. Več v članku Hemangiom pri dojenčkih.

Hipertrofična brazgotina

Dvignjena in čvrsta brazgotina, ki ne preraste meja prvotne rane. Za razliko od keloida se sčasoma navadno splošči in zbledi ^[28]. Večina brazgotin bledi postopoma, kar lahko traja do dve leti ali več; v tem času jih ščitimo pred soncem ^[28]. Več v članku Brazgotina in keloid.

Histološki pregled (histologija, histopatološki pregled)

Pregled izrezanega tkiva pod mikroskopom, ki ga opravi specialist patolog in o njem napiše izvid. Le tako z gotovostjo izvemo, ali gre za melanom ^[21]. Slovenska priporočila histopatološko preiskavo zahtevajo pri vseh izrezanih sumljivih kožnih tumorjih, standardiziran izvid pa je obvezen ^[3]. Več v članku Histološki pregled.

Hutchinsonov znak

Razširitev temnega pigmenta s proge v nohtu na kožo ob nohtu. Je eden od znakov pravila za prepoznavanje melanoma pod nohtom, ki upošteva tudi starost, širino in spreminjanje proge, prizadeti prst ter osebno ali družinsko anamnezo ^[29]. Temnejša koža ob nohtu je lahko znak napredovalega melanoma, zato naj noht pregleda dermatolog ^[30]. Več v članku Znamenja na dlaneh, podplatih in pod nohti.

I

Imunosupresija (oslabljen imunski sistem)

Stanje, pri katerem imunski sistem deluje slabše zaradi bolezni ali zaradi zdravljenja, ki ga zavira ^[3]. Prejemniki presajenih organov imajo več kot dvakrat večje tveganje za melanom ^[31], tveganje za ploščatocelični karcinom kože pa je pri njih še bistveno večje ^[32]. Zato je pri njih reden pregled kože pomemben. Več v stebru Otroci, nosečnost in večje tveganje.

In situ (melanom in situ)

Latinsko »na mestu«: rakave celice so omejene na zgornjo plast kože, povrhnjico, in niso vrasle globlje ^[3]. Melanom in situ je v klasifikaciji TNM označen s Tis ^[14]. Podobno je Bowenova bolezen ploščatocelični karcinom in situ ^[12]. Več v članku Melanom.

Intradermalno znamenje — glej Junkcijsko, sestavljeno in intradermalno znamenje.

J

Junkcijsko, sestavljeno in intradermalno znamenje

Delitev pridobljenih znamenj glede na to, kje v koži ležijo gnezda celic: junkcijsko na meji med povrhnjico in usnjico (ploščato znamenje), sestavljeno na meji in v usnjici (izbočen osrednji del, obdan s ploskim), intradermalno samo v usnjici (izbočena bunkica) ^[33]. Kako so tri vrste med seboj povezane, še ni dobro pojasnjeno ^[34]. Več v članku Vrste znamenj.

K

Keloid

Brazgotina, ki preraste meje prvotne rane. Navadno je dvignjena, trda in gladka, mesto je lahko neprijetno ali težje gibljivo, brez zdravljenja pa se keloid navadno ne splošči in ne zbledi ^[28]. Od hipertrofične brazgotine se loči prav po tem, da sega čez rob rane. Več v članku Brazgotina in keloid.

Keratoakantom

Razmeroma pogosta, hitro rastoča sprememba na soncu izpostavljeni koži, najpogosteje na obrazu, hrbtiščih rok in podlahteh. Sprva je podoben mozolju, v nekaj tednih pa zraste v čvrsto bunko s kraterjem v sredini. Lahko je zelo podoben ploščatoceličnemu karcinomu; britanski dermatologi ga opisujejo kot nenevarnega, ob nejasni diagnozi pa ga odstranijo in pregledajo pod mikroskopom ^[35]. Več v članku Ploščatocelični karcinom kože.

Kongenitalni nevus (prirojeno znamenje)

Znamenje, ki je prisotno ob rojstvu ali se pojavi kmalu po njem; majhno ima približno eden od 100 novorojenčkov ^[36]. Razvrščamo jih po premeru, ki ga bodo predvidoma dosegla v odrasli dobi: majhna merijo manj kot 1,5 cm, srednja 1,5 do 20 cm, velika več kot 20 do 40 cm in orjaška več kot 40 cm ^[37]. Pri srednje velikih in velikih so potrebne redne dermatološke kontrole ^[3]. Več v članku Prirojena znamenja.

Krioterapija (zamrzovanje)

Zdravljenje s hladom, pri katerem zdravnik spremembo zamrzne s tekočim dušikom. Pri aktinični keratozi je učinkovit način zdravljenja, obdelano mesto pa lahko trajno izgubi naravno barvo; za razliko od kirurškega izreza pri tem ne ostane vzorec tkiva za pregled ^[38]. Spitzovega nevusa britanski dermatologi zato ne zdravijo z zamrzovanjem ^[39]. Več v članku Aktinična keratoza.

L

Lentigo maligna

Zgodnja oblika melanoma (melanom in situ) na koži, ki je bila veliko izpostavljena soncu, navadno na obrazu, vratu ali nadlakteh starejših ljudi; raste počasi, lahko več let ^[40]. Sprva je pogosto podobna navadni pegi ali drugi rjavi lisi, s časom pa postaja bolj nepravilna ^[41]. Ko vraste globlje v kožo, govorimo o lentigo maligna melanomu ^[41]. Več v članku Vrste melanoma.

Lososova lisa

Zelo pogosta ploska rožnata ali rdeča lisa pri dojenčkih, pogosto na vekah, glavi ali vratu; bolje je vidna, ko dojenček joka ^[42]. Na čelu in vekah navadno zbledi do 2. leta, na zatilju in vratu lahko ostane dlje ^[42]. Več v članku Znamenja pri otrocih.

M

Melanocit

Pigmentna celica v spodnji plasti povrhnjice, ki tvori zaščitni pigment melanin. Posamičnih melanocitov s prostim očesom ne vidimo; vidni postanejo šele, ko se združijo v večje skupine, kot je znamenje ^[43]. Iz melanocitov nastane tudi melanom ^[3]. Več v članku Kožna znamenja.

Melanocitni nevus (znamenje, pigmentno znamenje, ljudsko materino znamenje)

Skupek pigmentnih celic (melanocitov) v koži ^[43]. Navadno meri 2 do 6 mm, je enakomerne barve in somerno ^[34]. Skoraj vsak odrasel ima nekaj znamenj, ljudje svetle polti večinoma 10 do 40; večina je nenevarnih ^[44]. Več v članku Kožna znamenja.

Melanom (kožni melanom, maligni melanom)

Rak pigmentnih celic kože. Leta 2023 je zanj v Sloveniji na novo zbolelo 849 ljudi, približno 80 % melanomov je bilo odkritih v omejenem stadiju, petletno čisto preživetje bolnikov, zbolelih v letih 2019–2023, pa je bilo 91,2 % pri moških in 93,2 % pri ženskah ^[45]. Povzroči približno 90 % smrti zaradi kožnega raka ^[18]. Več v članku Melanom.

Melazma (»maska nosečnosti«)

Rjavkaste lise in pegice na obrazu, navadno na licih, čelu, bradi in nad zgornjo ustnico, pogoste v nosečnosti. Pri nekaterih ženskah po porodu izginejo; ob soncu brez zaščite se pogosto vrnejo in so poleti izrazitejše. Melazma ni rak in ni znak kožnega raka ^[46]. Več v članku Znamenja v nosečnosti.

Modri nevus

Znamenje modrikaste barve, ker celice ležijo globlje v usnjici. Običajni modri nevusi so nenevarni in se vse življenje ne spreminjajo. Modri nevus, ki je večji od 1 cm, se spreminja ali se na novo pojavi v odrasli dobi, je smiselno histološko preveriti ^[47]. Več v članku Vrste znamenj.

N

Nemelanomski kožni rak

Skupno ime za kožne rake, ki niso melanom, predvsem bazalnocelični in ploščatocelični karcinom. Je najpogostejši rak v Sloveniji: leta 2023 je zanj zbolelo 5.445 ljudi ^[45], v letih 2019–2023 je predstavljal 25,5 % vseh rakov ^[48]. Praviloma ne ogroža življenja ^[49], ga je pa treba zdraviti. Več v stebru Kožni rak.

Nodularni melanom

Vrsta melanoma, ki hitro raste v globino; predstavlja manj kot 15 % melanomov, a do 70 % tistih, debelejših od 3 mm ^[50]. Pogosto je razjeden, slabo obarvan ali brez pigmenta: po slovenskih priporočilih je brez pigmenta v približno polovici primerov ^[3], po avstralskih smernicah je slabo obarvanih več kot 40 % nodularnih, dezmoplastičnih in akralnih lentiginoznih melanomov ^[7]. Ker ne ustreza pravilu ABCD, si pomagamo s pravilom EFG ^[7]. Več v članku Vrste melanoma.

P

Ploščatocelični karcinom (kože)

Drugi najpogostejši kožni rak. Nastane v zunanji plasti kože, zato je običajno luskast ali skorjast, privzdignjen in hrapav ^[51]. Najpomembnejši dejavnik tveganja je UV sevanje ^[32]. Za razliko od bazalnoceličnega lahko zaseva, a redko, po ocenah v 1,2 do 4 %; večina ima dobro prognozo, s petletno ozdravljivostjo nad 90 % ^[32]. Več v članku Ploščatocelični karcinom kože.

Predrakava sprememba

Sprememba kože, ki se lahko razvije v raka, a se večinoma ne. Poškodba kože zaradi UV sevanja lahko povzroči luskaste spremembe, kot sta aktinična keratoza ali Bowenova bolezen, ki se, če jih ne zdravimo, lahko spremenijo v ploščatocelični karcinom ^[51]. Klinično očitne aktinične keratoze se v ploščatocelični karcinom spremenijo redko ^[32]. Več v stebru Kožni rak.

Prirojeno znamenje — glej Kongenitalni nevus.

S

Seboroična keratoza (ljudsko »starostna bradavica«)

Nenevarna izboklina iz kopičenja kožnih celic, ki je videti, kot bi bila prilepljena na kožo; ni nalezljiva in se ne spremeni v kožnega raka ^[52]. S starostjo je vse pogostejša: pri 40 letih jo ima okoli 30 % ljudi, pri 70 letih okoli 75 % ^[52]. Zelo temna seboroična keratoza je lahko podobna melanomu ^[52]. Več v članku Seboroična keratoza.

Sentinelna bezgavka — glej Varovalna bezgavka.

Sindrom atipičnih znamenj (sindrom displastičnih nevusov)

Izraz za ljudi z velikim številom znamenj, več atipičnimi znamenji ali znamenji na neobičajnih mestih, na primer na zadnjici, stopalih, lasišču ali dojkah. Slovenska priporočila jih uvrščajo med ljudi z večjim tveganjem za melanom, ki naj hodijo na redne letne preglede k dermatologu ^[3]. Več v članku Atipična znamenja.

Solarij

Naprava z virom UV sevanja za umetno porjavitev kože. Mednarodna agencija za raziskovanje raka je naprave za umetno porjavitev leta 2009 uvrstila v skupino 1, med dejavnike, ki so rakotvorni za ljudi ^[53]. Prva uporaba pred 35. letom je povezana s približno 59 % večjim tveganjem za melanom ^[54]. Ministrstvo za zdravje uporabo odsvetuje mlajšim od 18 let ^[55]. Več v članku Solarij in kožni rak.

Sončni lentigo (starostna pega, sončna pega)

Pogosta, nenevarna ploska pigmentirana lisa, ki nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti UV sevanju, najpogosteje na hrbtiščih rok, podlahteh, zgornjem delu telesa in golenih. Za razliko od peg pozimi ne zbledi. Je znak sončne poškodbe kože in je povezan z večjim tveganjem za kožnega raka ^[56]. Več v članku Pege in starostne pege.

Spitzov nevus

Redkejša vrsta znamenja, ki se pogosto pojavi pred 20. letom; navadno je izbočena kupolasta bunkica, pogosto rožnata ali rdeča, ki sprva hitro raste, nato se rast ustavi ^[39]. Je nenevaren, vendar je lahko podoben melanomu, zato ga pogosto izrežejo kot previdnostni ukrep ^[57] — kirurško, ne z laserjem, zamrzovanjem ali strganjem ^[39]. Več v članku Vrste znamenj.

Stadij (klasifikacija TNM)

Opis razširjenosti raka. Pri melanomu klasifikacija TNM opiše primarni tumor (T — predvsem debelina in razjeda), prizadetost bližnjih bezgavk (N) in oddaljene zasevke (M) ^[3]. Oznaka T2a na primer pomeni debelino po Breslowu nad 1,0 do 2,0 mm brez razjede ^[3]. Stadij vpliva na izbiro zdravljenja in prognozo. Več v članku Melanom.

Subungvalni melanom (melanom pod nohtom)

Melanom v ležišču nohta, ki ga je pogosto težko odkriti zgodaj; najpogosteje sta prizadeta nohta palcev na roki in nogi, zamenjamo pa ga lahko s podplutbo ali glivično okužbo nohta ^[3]. Pogosto se kaže kot rjava ali črna proga v nohtu ^[30]. Nova temna proga v nohtu naj gre na pregled. Več v članku Znamenja na dlaneh, podplatih in pod nohti.

U

Ulceracija (razjeda)

V histološkem izvidu melanoma pomeni, da nad tumorjem ni več nepoškodovane povrhnjice. Ulceracija je eden najpomembnejših prognostičnih dejavnikov melanoma, zato mora biti v izvidu vedno opisana, ali je prisotna ali ne ^[3]. Več v članku Histološki pregled.

UV indeks

Mednarodno poenotena lestvica jakosti sončnega UV sevanja na zemeljskem površju, ki so jo pripravili WHO, WMO, UNEP in ICNIRP: nizek (do 2), zmeren (3–5), visok (6–7), zelo visok (8–10) in ekstremen (11 in več); pri zelo visokem in ekstremnem se opoldne ne zadržujemo zunaj ^[58]. Pred soncem se zaščitimo vedno, ko je UV indeks 3 ali več ^[59]. Več v članku UV indeks.

UVA in UVB sevanje

Dva dela sončnega UV sevanja, ki dosežeta tla. UVA žarki dobro prehajajo skozi oblake in steklo in so povezani s staranjem kože; UVB žarki skozi steklo ne prehajajo in povzročajo opekline ^[60]. Oba poškodujeta DNK v celicah kože ^[3], zato potrebujemo zaščito pred obema. Več v stebru Zaščita pred soncem.

V

Varnostni rob

Pas zdrave kože, ki ga zdravnik izreže okoli spremembe, da je odstranjena v celoti. Pri sumljivem znamenju je rob ozek: slovenska priporočila navajajo 2 do 5 mm ^[3], britanski vir okoli 2 mm ^[21]. Če histološki pregled potrdi melanom, sledi ponovni širši izrez, katerega varnostni rob je odvisen od debeline tumorja ^[3]. Več v stebru Odstranitev znamenj in nega.

Varovalna bezgavka (sentinelna bezgavka)

Prva bezgavka ali skupina bezgavk, v katero bi se rak lahko razširil. Melanom se najpogosteje razširi v bližnje bezgavke, zato z biopsijo varovalne bezgavke preverijo, ali so v njej rakave celice ^[61]. Po slovenskih priporočilih jo opravijo pri bolnikih z melanomom, debelejšim od 0,8 mm ^[3]. Več v članku Melanom.

Vinsko znamenje

Rdeče, vijolično ali temno žilno znamenje, prisotno že ob rojstvu, navadno na obrazu ali vratu. Za razliko od hemangioma samo ne zbledi; brez zdravljenja lahko potemni in postane grčasto. Z laserjem ga je mogoče posvetliti, najbolj učinkovito pri majhnih otrocih ^[42]. Več v članku Hemangiom pri dojenčkih.

Z

Zaščitni faktor (SZF, SPF)

Oznaka na kremi za zaščito pred soncem, ki pove, kako dobro ščiti pred UVB žarki in s tem pred opeklinami; zaščito pred UVA žarki označujejo posebne oznake ^[62]. NIJZ priporoča širokospektralno kremo z zaščitnim faktorjem 30 ali več, naneseno obilno in obnovljeno vsaj vsaki dve uri ter po kopanju ali močnem potenju ^[60]. Več v članku Zaščitni faktor (SPF) in kreme za sončenje.

Zasevek (metastaza)

Rakave celice, ki so se s prvotnega mesta razširile drugam. Melanom se najpogosteje razširi v bližnje bezgavke ^[61]; v klasifikaciji TNM prizadetost bezgavk označuje N, oddaljene zasevke pa M ^[3]. Bazalnocelični karcinom zaseva izredno redko ^[9]. Več v članku Melanom.