Solarij in kožni rak: kaj pravijo raziskave

Ali je solarij nevaren za kožo

Da. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) je leta 2009 naprave za umetno porjavitev z UV sevanjem uvrstila med rakotvorne za ljudi (skupina 1) ^[1]. Uporaba solarija je povezana z večjim tveganjem za melanom in druge kožne rake, zlasti če se začne v mladosti, varne meje izpostavljenosti pa ni ^[2].

UV sevanje solarijev ima enake škodljive učinke na zdravje kot sončno UV sevanje: povzroča raka in staranje kože ^[3]. Žarnice v solarijih oddajajo predvsem UVA in UVB sevanje; obe vrsti povečujeta tveganje za nemelanomski kožni rak in melanom ^[4]. NIJZ uporabo solarijev v kozmetične namene odsvetuje vsem, še zlasti mlajšim od 18 let ^[3].

Solarij za porjavitev ni isto kot zdravljenje nekaterih kožnih bolezni z UV svetlobo pod nadzorom zdravnika; mnenje Znanstvenega odbora EU, povzeto v tem članku, se na medicinske naprave ne nanaša ^[2].

Rakotvorno za ljudi: kaj pomeni uvrstitev IARC

IARC je uporabo solarijev leta 1992 uvrstila med verjetno rakotvorne dejavnike (skupina 2A), leta 2009 pa zaradi novih dokazov o škodljivih učinkih v skupino 1, med dejavnike, ki so rakotvorni za ljudi ^[4]. V isti skupini je tudi sončno UV sevanje ^[5].

Uvrstitev v skupino pove, kako trdni so dokazi, da dejavnik lahko povzroči raka, ne pa, kako veliko je tveganje pri določeni izpostavljenosti. Tveganje se med dejavniki v isti skupini lahko zelo razlikuje, zato IARC opozarja, da je primerjanje dejavnikov iz iste skupine lahko zavajajoče ^[6]. Da je solarij »tako nevaren kot kajenje«, iz uvrstitve torej ne sledi; o velikosti tveganja govorijo raziskave v naslednjem razdelku.

Koliko solarij poveča tveganje za melanom

Metaanaliza iz leta 2012 je zajela 27 raziskav. Katera koli uporaba solarija je bila povezana s približno 20 % večjim tveganjem za melanom kot pri ljudeh, ki solarija niso uporabljali (relativno tveganje 1,20). Vsak dodaten obisk na leto je bil povezan s približno 1,8 % večjim tveganjem ^[7].

Prva uporaba solarija pred 35. letom je bila po popravljeni oceni iz iste metaanalize, ki jo navaja tudi strokovna utemeljitev Evropskega kodeksa proti raku, povezana s približno 59 % večjim tveganjem (relativno tveganje 1,59) ^{[8] [5]}. Prvotni povzetek raziskave je navajal višjo vrednost, ki je bila pozneje popravljena ^{[7] [8]}. Novejša metaanaliza 36 raziskav, ki jo povzema strokovna utemeljitev Evropskega kodeksa proti raku, je pokazala relativno tveganje 1,27, pri prvi uporabi do 20. leta pa 1,47 ^[5].

Relativno tveganje pove, za koliko je tveganje večje kot pri ljudeh, ki solarija niso uporabljali; ne pove pa, kolikšna je verjetnost, da posameznik zboli. Tveganje je večje, če se izpostavljanje začne v mladosti ^[2]. Več o melanomu in drugih dejavnikih tveganja piše članek kdo ima večje tveganje za melanom.

Solarij in drugi kožni raki

Metaanaliza 12 raziskav je pokazala, da je uporaba solarija povezana s približno 67 % večjim tveganjem za ploščatocelični karcinom (relativno tveganje 1,67) in s približno 29 % večjim tveganjem za bazalnocelični karcinom (relativno tveganje 1,29). Po podatkih treh raziskav je bila povezava močnejša pri uporabi pred 25. letom, statistično značilno pa le pri bazalnoceličnem karcinomu ^[9].

Znanstveni odbor EU je zaključil, da obstajajo trdni dokazi, da UV sevanje, tudi iz solarijev, povzroča melanom in ploščatocelični karcinom v vseh starostih, zmerni dokazi pa kažejo tudi na večje tveganje za bazalnocelični karcinom in očesni melanom ^[2]. Kaj sta bazalnocelični karcinom in ploščatocelični karcinom in kako ju prepoznamo, opisujeta posebna članka, kratke razlage pojmov pa so v slovarju pojmov.

Mit: solarij pripravi kožo na sonce

Veliko ljudi meni, da je zagorela polt znak zdravja, da je umetno sončenje varnejše od naravnega in da porjavelost iz solarija omogoči brezskrbno poletje. Ta prepričanja so neutemeljena ^[3].

Zdrave zagorelosti ni. Zagorelost zaradi UV sevanja je znak poškodbe kože: koža s tvorbo pigmenta poskuša zaščititi DNK pred nadaljnjo škodo ^[3]. Temna porjavitev na svetli koži daje zaščito pred opeklinami, ki ustreza zaščitnemu faktorju 2 do 4, pred dolgotrajno poškodbo, ki lahko povzroči kožnega raka, pa ne ščiti ^[4]. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da temna zagorelost na svetli koži daje le omejeno zaščito, primerljivo z zaščitnim faktorjem okoli 4 ^[10]. Za tiste, ki si želijo zagorel videz, je po navedbah britanske organizacije Cancer Research UK samoporjavitev s kremo ali pršilom varnejša od sončenja in solarija, vendar taka porjavelost kože pred UV sevanjem ne ščiti ^[11]. Druga razširjena prepričanja o znamenjih in soncu obravnava članek miti o znamenjih in soncu.

»Sodobni« in »nizkodozni« solariji

Znanstveni odbor EU (SCHEER) je leta 2016 ocenil, da UV sevanje sodobne naprave za porjavitev ustreza UV indeksu okoli 12, kar je primerljivo z opoldanskim soncem ob ekvatorju. Med napravami so velike razlike, spekter pa se je v zadnjih letih pomikal k več UVA sevanja ^[2]. Evropske meritve, ki jih povzema odbor, so pokazale, da večina solarijev oddaja več UV sevanja, kot je dovoljeno ^[2]. Za primerjavo: v slovenskih nižinah UV indeks doseže vrednosti do 9 ^[4].

Varne meje izpostavljenosti UV sevanju v solariju ni.

Ker za nastanek kožnega raka ni praga sevanja ali odmerka, je odbor zaključil, da varne meje izpostavljenosti UV sevanju iz solarijev ni ^[2]. Enako navaja NIJZ ^[4].

Solarij in vitamin D

Znanstveni odbor EU je zaključil, da koristi solarija, kot je nastajanje vitamina D, ne odtehtajo škodljivih učinkov in da solarij za vitamin D ni potreben, ker so na voljo drugi viri vitamina D ^[2]. Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da umetne porjavitve nikoli ne bi smeli šteti za način, kako doseči zadostno raven vitamina D ^[12].

Za vitamin D zadošča kratko bivanje na soncu: po NIJZ svetlopolta oseba med majem in septembrom potrebuje dva- do trikrat na teden okoli 10 minut sonca na koži glave in okončin, daljše izpostavljanje in zagorelost pa tvorbo vitamina D celo zmanjšata ^[13]. Več v razdelku o vitaminu D v članku zaščita kože pred soncem.

Mladi in solarij v Sloveniji

V Sloveniji je uporaba solarija mlajšim od 18 let glede na sedanjo zakonodajo odsvetovana, ne prepovedana ^[3]. Ministrstvo za zdravje zahteva, da so v solarijih izobešena opozorila o zdravstvenih tveganjih; uporabo solarija odsvetuje ^[14]:

• mlajšim od 18 let;
• ljudem s kožo fototipa 1 in 2;
• ljudem, ki so v mladosti večkrat imeli sončne opekline;
• ljudem z dedno nagnjenostjo h kožnemu raku;
• ljudem s predrakavimi ali rakavimi spremembami na koži;
• ljudem, ki uporabljajo kozmetiko ali zdravljenje, ki poveča občutljivost kože za UV sevanje;
• ljudem, ki so bili isti dan že na soncu ali so se sončili pred manj kot dvema dnevoma.

Koža fototipa 1 se na soncu vedno opeče in le redko porjavi, koža fototipa 2 se navadno opeče in le včasih porjavi ^[10].

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, naj solarija ne uporablja nihče, mlajši od 18 let ^[3]. Mnoge države EU, na primer Avstrija, Belgija, Finska, Nemčija, Italija in Francija, so uporabo solarijev mladoletnim prepovedale ^[3]; do leta 2022 je to storilo 16 držav EU ^[5]. Evropski kodeks proti raku svetuje: nikoli ne uporabljajte solarijev ^[15].

Kdaj k zdravniku

Kdor je solarij pogosto uporabljal, zlasti v mladosti, naj redno pregleduje kožo in vsako novo ali spreminjajoče se znamenje pokaže zdravniku. Slovenska priporočila samopregled kože svetujejo vsem, saj lahko 50 do 75 % melanomov odkrijejo bolniki sami ali njihovi svojci ^[16]. Kako kožo pregledati, opisuje članek samopregled kože.

Ali so potrebni redni pregledi pri dermatologu, naj presodi zdravnik glede na vse dejavnike tveganja, na primer število znamenj, polt, sončne opekline in kožnega raka v družini.