Samopregled kože: kako korak za korakom pregledate vsa znamenja

Kako pogosto in kako si pregledamo kožo

Samopregled kože je smiselno opraviti enkrat mesečno. Združenje slovenskih dermatovenerologov svetuje pregled pred visokim ogledalom, za težje vidna mesta pa z ročnim ogledalom, in posebno pozornost predelom, ki so izpostavljeni soncu ^[1]. NIJZ dodaja, da pregledamo vso kožo — tudi nohte in kožo med prsti na rokah in nogah, podplate, ušesa in kožo za njimi, lasišče in druge poraščene dele —, pri težko vidnih mestih pa si pomagamo z ogledalom ali prosimo za pomoč bližnje ^[2].

Samopregled ni diagnoza. Njegov namen je, da pravočasno opazimo spremembo, ki naj jo pogleda zdravnik. Ker iščemo predvsem spremembe, je pomembna primerjava s prejšnjim stanjem: pri prvem pregledu si vzamemo več časa, natančno pregledamo vso kožo in si zapomnimo, kakšna so naša znamenja, pege in druge lise, da pozneje opazimo, kaj je novega ali drugačnega ^[3]. Po prvih nekaj pregledih vzame samopregled le nekaj minut ^{[4] [5]}.

Zakaj se samopregled splača

Po slovenskih priporočilih za obravnavo melanoma lahko 50 do 75 % melanomov odkrijejo bolniki sami ali njihovi svojci, zato samopregledovanje kože priporočajo vsem ^[6]. Leta 2023 je bilo v Sloveniji približno 80 % melanomov odkritih v omejenem stadiju ^[7]. Britansko združenje dermatologov dodaja, da zgodnje odkritje zmanjša možnost, da bi kožni rak zrasel in bi bilo potrebno obsežnejše zdravljenje ^[8].

Pregledujemo vso kožo, ne samo znanih znamenj: v metaanalizi 38 raziskav je približno 71 % melanomov nastalo na novo, na koži brez prejšnjega znamenja ^[9]. Pri samopregledu lahko opazimo tudi znake drugih kožnih rakov — NIJZ opozarja na krastava žarišča, bulice, zatrdline in ranice, ki se ne celijo ^[2]. Te opisuje članek znaki drugih kožnih rakov.

Šteje predvsem temeljitost. V ameriški raziskavi med 321 bolniki z melanomom so imeli tisti, ki so redno pregledovali vsaj del kože, tanjše melanome. Najmočneje je bila s tanjšim melanomom povezana temeljitost pregleda, pogostost pregledovanja znamenj pa ne ^[10].

Kaj potrebujemo za samopregled

• topel, dobro osvetljen prostor ^[8], kjer bomo nemoteni ^[11];
• visoko (stensko) ogledalo in ročno ogledalo ^[5];
• stol, da lahko noge in stopala pregledamo sede ^[8];
• glavnik ali sušilec za lase, s katerim razmaknemo lase ^[5];
• merilni trak ali ravnilo ^[8];
• telefon ali fotoaparat ali pisalo in papir za zapis ^[5];
• po želji pomoč partnerja ali svojca ^[2].

Dober čas za samopregled je po kopanju ali prhanju ^[3].

Samopregled korak za korakom

Kožo pregledujemo vsakič po istem vrstnem redu, od glave do pet. Koraki povzemajo navodila kampanje Euromelanoma in Britanskega združenja dermatologov:

1. Obraz. Oglejte si nos, ustnice, usta ter ušesa spredaj in zadaj; pomagajte si z ogledali ^[5]. Preglejte tudi kožo pod brado ali brki ^[4].
2. Lasišče. Lase z glavnikom ali sušilcem razdelite v pasove in preglejte vse lasišče; kdor nima veliko las, naj ga pregleda posebej natančno ^[5]. Ne pozabite na kožo za ušesi in na zadnjo stran vratu ^[8].
3. Vrat, prsni koš in trebuh. Ženske naj pregledajo tudi kožo med dojkami in pod njimi ^[5].
4. Roke. Preglejte dlani in hrbtišča rok, kožo med prsti in nohte, nato vso nadlaket in podlaket; dvignite roki in preglejte pazduhi ^[8]. Nohte si oglejte brez laka ^[3].
5. Hrbet in zadnjica. S hrbtom se obrnite proti visokemu ogledalu in z ročnim ogledalom preglejte hrbet od vratu in ramen navzdol do spodnjega dela hrbta, nato še zadnjico ^[5]. Najlažje je, če hrbet pregleda partner ali svojec ^[8].
6. Noge. Preglejte zadnjo stran nog do pet, nato sprednjo stran in stopala od zgoraj ^[5]; sede je pregled lažji ^[8].
7. Spolovila in kožne gube. Natančno preglejte spolovila in dimlje ^[5].
8. Stopala. Končajte s podplati, kožo med prsti in nohti na nogah ^[5].

Pri pregledu kožo tudi otipajte: nekatere spremembe lažje zatipamo, kot jih vidimo ^[5]. Na koncu si zapišite, kar ste opazili, in datum ^[8].

Na kaj smo pri samopregledu pozorni

Pri samopregledu iščemo predvsem spremembe. Kratek kontrolni seznam:

• novo znamenje, zlasti v odrasli dobi — več v članku novo znamenje v odrasli dobi;
• znamenje, ki se spreminja po velikosti, obliki, barvi ali površini; črka E v pravilu ABCDE pomeni prav spreminjanje ^[12];
• znamenje, ki je očitno drugačno od ostalih (znak grdega račka) ^[13];
• izbočena, čvrsta sprememba, ki raste več kot mesec dni (pravilo EFG) — taka sprememba mora vzbuditi sum na melanom ^[14], zato z njo ne čakamo do naslednjega mesečnega pregleda;
• znamenje, ki je hrapavo ali luskasto na otip, srbi, krvavi ali izloča izcedek ali je videti kot rana, ki se ne zaceli ^[1];
• krasta, bulica, zatrdlina ali ranica, ki se ne zaceli — lahko je znak nemelanomskega kožnega raka ^[2];
• temna proga v nohtu (rjav ali črn pas, pogosto na palcu roke ali noge) ali temnejša koža ob nohtu ^[15] — več v članku znamenja na podplatih in pod nohti.

Pravila s shemami in primeri razlaga članek pravilo ABCDE, znak grdega račka in EFG.

Spremembe, ki niso znamenja

Kožni rak ni vedno temen. Slovenski dermatologi opisujejo, kako so pogosto videti glavne vrste kožnega raka in predrakavih sprememb ^[1]:

• bazalnocelični karcinom: privzdignjena bulica kožne barve s svetlečim se, bisernim robom, rana, ki se ne zaceli, ali rahlo skorjasta bulica, ki počasi raste;
• ploščatocelični karcinom: skorjasta lisa, ki lahko hitro raste, včasih z razjedo in izločkom;
• aktinična keratoza: rdečerjava luskasta ali hrapava lisa na koži, ki je bila veliko na soncu;
• melanom: znamenje, ki postane temnejše ali dobi neenakomerne robove ali več barv, ali hitro rastoča rožnata ali rdeča bulica.

Aktinična keratoza je na otip podobna smirkovemu papirju ^[16]; zgodnjo keratozo pogosto lažje zatipamo kot vidimo ^[17]. Do 20 % melanomov je le delno obarvanih, redki pa so popolnoma brez pigmenta ^[14]. Rožnata bunkica, ki raste, zato zasluži enako pozornost kot temno znamenje.

V raziskavi 369 bolnikov iz enega ameriškega centra sta bila najpogostejša znaka melanoma ob odkritju povečanje in sprememba barve. Krvavenje, srbenje in bolečina so bili redkejši in povezani z debelejšim melanomom ^[18]. Zato ne čakamo, da sprememba začne krvaveti ali boleti.

Mesta, ki jih pri samopregledu radi spregledamo

Nekaterih predelov sami ne vidimo dobro: lasišča, kože za ušesi, hrbta, zadnje strani nog, podplatov, kože med prsti in nohtov ^[2]. Pri teh si pomagamo z ročnim ogledalom ali prosimo za pomoč. Dlani, podplatov in nohtov ne izpuščamo, čeprav niso na soncu: melanomi na teh mestih so večinoma akralni melanomi, ki niso povezani s soncem in so pogostejši pri ljudeh temnejše polti ^[19].

Partner ali svojec je pri tem lahko v veliko pomoč. V randomizirani raziskavi so bolniki po melanomu, ki so se skupaj s partnerjem naučili strukturiranega samopregleda, kožo pregledovali pogosteje in odkrili več novih melanomov, ne da bi pogosteje hodili k zdravniku ^[20]. Ameriško dermatološko združenje dodaja, da partner pomaga zlasti pri hrbtu in lasišču ^[11].

Lasišče in vrat med storitvijo dobro vidijo tudi frizerji in brivci. V manjši britanski anketi med 37 frizerji in brivci jih je približno tretjina že opozorila stranko na sumljivo znamenje ali spremembo ^[21]. Raziskava je bila majhna, zato je to zanimivost, ne priporočilo.

Kaj si zabeležimo

Zapišemo si datum pregleda in kar opazimo; znamenje, v katerega nismo prepričani, fotografiramo ^[8]. Ameriško dermatološko združenje za beleženje ponuja karto telesa, na kateri si zapišemo, kje so znamenja in kako so videti, da lahko opazimo spremembo ^[11]. Ob znamenje, ki ga spremljamo, položimo ravnilo ali merilni trak.

Fotografije lahko pomagajo. V majhni raziskavi pri 50 ljudeh z več atipičnimi znamenji, v kateri so nove in spremenjene lise na trupu ustvarili umetno, je dostop do izhodiščnih fotografij izboljšal njihovo prepoznavanje: občutljivost samopregleda se je dvignila s 60 na 72 % ^[22]. Kako znamenja fotografirati, da so posnetki primerljivi, opisuje članek kako znamenja fotografirati in spremljati, kaj zmorejo aplikacije za telefon, pa članek kaj zmorejo aplikacije za znamenja.

Zapis in fotografije prinesemo na pregled. Zdravnik nas bo vprašal, kdaj se je sprememba pojavila, ali se je spreminjala in ali boli, srbi ali krvavi ^[3] — zapis na to odgovori natančneje kot spomin.

Kako samopregled postane navada

Samopregled koristi le, če ga opravljamo redno. DermNet svetuje, naj bo dovolj pogost, da postane navada, a ne tako pogost, da bi bil v breme ^[4]. Pomaga nekaj preprostih ukrepov:

• stalen datum: dermatolog v članku Skin Cancer Foundation svetuje opomnik v koledarju telefona, na primer za prvi dan v mesecu ^[23];
• stalen čas: pregled po prhanju ali kopanju ^[3];
• stalen vrstni red: vsakič od glave do pet, kot v seznamu zgoraj, da ne izpustimo nobenega predela;
• isti pripomočki: ogledali, glavnik, ravnilo in karta telesa ali album fotografij na enem mestu.

Partner lahko pomaga zlasti pri težko vidnih mestih, kot sta hrbet in lasišče ^[11]; pregled lahko opravita drug drugemu.

Kaj storiti, ko opazimo spremembo

1. Zabeležimo jo. Zapišemo datum in mesto na telesu ter spremembo fotografiramo z ravnilom ob njej ^[8].
2. Ne čakamo, če je sprememba izbočena, čvrsta in raste ali če krvavi in se ne zaceli. Tako spremembo naj zdravnik pogleda čim prej ^[14].
3. Spremembo pokažemo zdravniku — osebnemu zdravniku ali dermatologu — in povemo, od kdaj jo opažamo in kaj se je spremenilo.
4. Če pregleda ne dobimo takoj, lahko spremembo vsakih nekaj dni fotografiramo od blizu; posnetki zdravniku pomagajo videti, ali in kako se spreminja ^[3].
5. Znamenja ne poskušamo odstraniti sami — ustrezno histološko oceno omogoča le popoln izrez celotne spremembe ^[6].

Komu je samopregled še posebej pomemben

Samopregledovanje kože slovenska priporočila svetujejo vsem, posebej pomembno pa je pri ljudeh s številnimi znamenji ter pri svetlolasih in pegastih rdečelascih ^[6]. Tveganje za melanom je večje tudi pri ljudeh z melanomom v družini in pri ljudeh najsvetlejše polti ^[24]. DermNet med tistimi, ki naj bodo pri samopregledu še posebej skrbni, navaja tudi ljudi, starejše od 40 let, ljudi, ki delajo ali preživljajo prosti čas na prostem, so imeli veliko sončnih opeklin ali so obiskovali solarij, imajo aktinične keratoze ali prejemajo zdravljenje, ki zavira imunski sistem ^[4].

Ljudem z večjim tveganjem — z več kot 50 znamenji, s sindromom atipičnih znamenj, s kožnim rakom v osebni anamnezi ali s hudo poškodbo kože zaradi sonca — slovenska priporočila poleg samopregleda svetujejo redne letne preglede pri dermatologu ^[6]. Kdor je že imel melanom, naj pogostost samopregleda dogovori z dermatologom ^[11]. Več o dejavnikih tveganja v članku kdo ima večje tveganje za melanom.

Česa samopregled ne zmore

Samopregled ni popoln. V majhni metaanalizi treh raziskav so ljudje sami prepoznali okoli 59 % sumljivih pigmentnih sprememb ^[25]. Melanomi, ki jih odkrije zdravnik, so bili v ameriški raziskavi tanjši od tistih, ki so jih ljudje odkrili sami ^[26]. V italijanski raziskavi melanomi, ki so jih ljudje odkrili sami, niso bili debelejši, so pa ti ljudje pogosteje čakali več kot tri mesece do potrditve diagnoze ^[27].

Samopregled je smiseln skupaj s pravočasnim pregledom pri zdravniku: s spremembo, ki jo opazimo, ne čakamo mesecev.

Ali samopregled podaljša življenje, ni dokazano. V dvajsetletnem spremljanju bolnikov z melanomom samopregled po upoštevanju drugih dejavnikov ni bil povezan z manjšim tveganjem smrti zaradi melanoma, z boljšim preživetjem pa sta bila povezana večja pozornost do kože in tanjši tumor ^[28].

Dermatolog ima na voljo pripomočke, ki jih doma nimamo. Z dermatoskopom — povečevalnim instrumentom z osvetlitvijo — izkušen zdravnik po Cochranovem pregledu prepozna več melanomov kot s prostim očesom; ob pregledu v živo in pri enakem deležu pravilno prepoznanih nenevarnih sprememb po modelskem izračunu približno 92 % proti 76 % ^[29]. Pravila ABCDE ne ujamejo vseh melanomov, saj so nekateri somerni, kupolasti in barve kože ^[14]. Zato je dvom razlog za pregled. Kako poteka, opisuje članek kako poteka pregled pri dermatologu.

Kdaj k zdravniku

Znamenje ali drugo spremembo na koži naj pogleda zdravnik (osebni zdravnik ali dermatolog), kadar:

• se spreminja po velikosti, obliki ali barvi;
• se je na novo pojavilo v odrasli dobi;
• je opazno drugačno od drugih znamenj;
• je izbočeno, čvrsto in raste več kot mesec dni — tako spremembo naj zdravnik pogleda čim prej ^[14];
• krvavi ali je videti kot rana, ki se ne zaceli ^[1];
• se v nohtu pojavi nova temna proga ^[15];
• nismo prepričani, kaj vidimo.

Večina znamenj, ki izstopajo od ostalih, se izkaže za nenevarna ^[4], oceno pa da zdravnik. Znamenja ne poskušamo odstraniti sami.