Pogosta vprašanja o znamenjih in kožnem raku

Pogosta vprašanja o znamenjih

Na tej strani so zbrani kratki odgovori na vprašanja, ki jih ljudje najpogosteje zastavljajo o kožnih znamenjih, melanomu in drugem kožnem raku, pregledu pri dermatologu, odstranitvi znamenj in zaščiti pred soncem. Odgovori ne nadomestijo pregleda pri zdravniku; vsak kaže na članek s podrobnejšo razlago in viri. Strokovne izraze na kratko razlaga slovar pojmov, osnove o znamenjih pa steber Kožna znamenja.

Večina znamenj vse življenje ostane nenevarnih. Verjetnost, da se posamezno znamenje spremeni v melanom, je zelo majhna — pri ljudeh, mlajših od 40 let, po modelski oceni največ 1 na 200.000 na leto ^[1] —, zato slovenska priporočila preventivnih izrezov nesumljivih znamenj ne svetujejo ^[2].

Koliko znamenj imamo odrasli običajno po telesu?

Skoraj vsak odrasel ima nekaj znamenj; ljudje svetle polti jih imajo večinoma 10 do 40, pri 50 ali več pa je tveganje za melanom večje ^[3]. Največ znamenj imamo v tretjem desetletju življenja, po 30. letu pa nova nastajajo redkeje ^[4]. Ljudem z več kot 50 znamenji slovenska priporočila svetujejo reden letni pregled pri dermatologu ^[2]. Kako se število znamenj spreminja z leti, razlaga članek Kako znamenja nastanejo.

Ali se lahko znamenje pojavi čez noč?

Novo spremembo na koži lahko opazimo nenadoma, tudi v odrasli dobi, čeprav znamenja nastajajo predvsem v otroštvu in mladosti, po 30. letu pa redkeje ^[4]. Nova sprememba na koži v odrasli dobi je zato razlog, da jo pogleda zdravnik, zlasti če po nekaj tednih ne izgine ^[5]. Večina melanomov namreč ne nastane iz obstoječega znamenja, ampak na novo ^[6]. Nova »pika« je lahko tudi nenevarna, na primer češnjevi angiomi, ki jih s starostjo pribiva, izrazito po 40. letu ^[7]. Več v članku Novo znamenje v odrasli dobi.

Zakaj znamenje srbi?

Srbenje samo po sebi ne pomeni melanoma. Izbočeno znamenje se lahko tudi zatakne za oblačila in je po poškodbi lahko vneto in boleče ^[8]. Slovenski dermatologi pa srbenje navajajo med znaki, na katere je treba biti pozoren ^[9]. Pri melanomu je srbenje redkejši znak kot povečanje ali sprememba barve; v raziskavi 369 bolnikov ga je ob odkritju melanoma navedlo 22 % ^[10]. Znamenje, ki srbi dlje časa ali se hkrati spreminja, naj pogleda zdravnik. Več v članku Znamenje srbi, krvavi ali boli.

Nevarna znamenja in melanom

Pri prepoznavanju sumljivih znamenj pomagajo pravilo ABCDE in znak grdega račka ^[2] ter pravilo EFG za izbočene, čvrste in rastoče spremembe ^[11]. Melanom, ki ga odkrijemo zgodaj, je mogoče zelo uspešno zdraviti ^[12]. V Sloveniji je bilo leta 2023 približno 80 % melanomov odkritih v omejenem stadiju, petletno čisto preživetje bolnikov, zbolelih v letih 2019–2023, pa je bilo 91,2 % pri moških in 93,2 % pri ženskah ^[13]. Preživetje je odvisno predvsem od razširjenosti bolezni ob diagnozi: po slovenskih priporočilih je petletno čisto preživetje bolnikov z omejenim stadijem skoraj 100-odstotno, z razširjenim 61-odstotno in z razsejano boleznijo 31-odstotno ^[2]. Glavni način zdravljenja primarnega melanoma je kirurški izrez ^[2]. Kako uspešno je zdravljenje pri različnih vrstah kožnega raka, razlaga članek Ali je kožni rak ozdravljiv.

Ali je melanom vedno črne barve?

Ne. Do 20 % melanomov je le delno obarvanih, popolnoma neobarvani pa so redkejši; nekateri melanomi so somerni, kupolasti in barve kože ^[11]. Nodularni melanom je pogosto slabo obarvan ali brez pigmenta: po avstralskih smernicah je med nodularnimi, dezmoplastičnimi in akralnimi lentiginoznimi melanomi slabo obarvanih več kot 40 % ^[11], slovenska priporočila pa navajajo, da je nodularni melanom brez pigmenta v približno polovici primerov ^[2]. Razlog za pregled je zato tudi bunkica brez temne barve, ki je izbočena, čvrsta in raste več kot mesec dni ^[11]. Več v članku Vrste melanoma.

Ali se melanom lahko pojavi tudi tam, kjer prej ni bilo znamenja?

Da, in to celo pogosteje kot iz obstoječega znamenja. V metaanalizi 38 raziskav je približno 71 % melanomov nastalo na koži brez prejšnjega znamenja ^[6]; slovenska priporočila navajajo, da iz znamenja nastane približno četrtina melanomov ^[2]. Pri samopregledu zato opazujemo vso kožo in iščemo tudi nove spremembe, ne le spremembe znanih znamenj. Več v članku Melanom.

Kako hitro raste melanom?

Različno. Nekateri melanomi rastejo počasi več let, drugi pa v nekaj tednih ali mesecih postanejo debeli; hitrejša rast je povezana zlasti z nodularnimi melanomi in melanomi brez pigmenta ^[11]. Nodularni melanom predstavlja manj kot 15 % melanomov, a do 70 % tistih, ki so debelejši od 3 mm ^[14]. Spremembo, ki je izbočena, čvrsta in raste več kot mesec dni, naj zdravnik pogleda brez odlašanja ^[11]. Razlike med vrstami opisuje članek Vrste melanoma.

Pri kateri velikosti naj me znamenje skrbi?

Pravilo ABCDE kot opozorilni znak navaja premer nad 6 mm, ker so melanomi ob odkritju običajno večji, vendar so lahko tudi manjši ^[15]. Velikost sama torej ni dovolj za oceno. Pomembnejše je, ali se znamenje spreminja po velikosti, obliki ali barvi in ali je opazno drugačno od drugih znamenj ^[2]. Tako znamenje naj pogleda zdravnik ne glede na velikost. Vsa pravila s primeri razlaga steber Kdaj je znamenje nevarno.

Kožni rak

Kakšna je razlika med bazaliomom in melanomom?

Bazaliom (bazalnocelični karcinom) je najpogostejši kožni rak, saj predstavlja približno 75 % kožnega raka; izredno redko zaseva ^[16], če ga ne zdravimo, pa se lahko vrašča v globlja tkiva ^[9]. Melanom nastane iz pigmentnih celic kože ^[4]; je redkejši, vendar povzroči približno 90 % smrti zaradi kožnega raka ^[17]. Zato je pri melanomu zgodnje odkritje še posebej pomembno. Več v članku Bazalnocelični karcinom.

Kako je videti kožni rak na začetku?

Kožni rak je lahko videti različno. Bazaliom je pogosto rožnata, rdeča ali biserna bunkica, ki ne izgine, včasih z drobnimi žilicami, ali krasta, ki krvavi in se ne zaceli ^[18]. Ploščatocelični karcinom je običajno luskast ali skorjast, privzdignjen in hrapav ^[19]. Aktinična keratoza, predrakava sprememba, je suha, hrapava in luskasta lisa na koži, ki jo je poškodovalo sonce ^[20]. Rana, ki se ne zaceli, naj gre na pregled ^[9]. Pregled vrst je v stebru Kožni rak.

Spremembe, ki jih zamenjujemo z znamenji

Veliko sprememb na koži, ki jih ljudje imajo za znamenja, je nenevarnih. Pregled najpogostejših je v stebru Nenevarne kožne spremembe.

Znamenje ali bradavica?

Pri odraslih so »starostne bradavice« pogosto seboroične keratoze: nenevarne izbokline, ki so videti, kot bi bile prilepljene na kožo, niso nalezljive in se ne spremenijo v kožnega raka ^[21]. S starostjo so vse pogostejše — pri 40 letih jih ima približno 30 % ljudi, pri 70 letih okoli 75 % ^[21]. Zelo temna seboroična keratoza je lahko podobna melanomu, zato naj spreminjajočo se temno spremembo pogleda zdravnik ^[21]. Več v članku Seboroična keratoza.

Kaj so majhni izrastki na vratu?

Mehki izrastki v barvi kože ali nekoliko temnejši, ki visijo s kože na vratu, v pazduhah ali na vekah, so navadno viseči fibromi. Navadno ne bolijo in so nenevarni ^[22]. Sami jih ne odstranjujte, ker so mogoči okužba, krvavitev in brazgotina; zdravnik naj pogleda izrastek, ki se veča, postane boleč ali krvavi ali če jih nastane veliko ^[22]. Več v članku Fibromi in dermatofibrom.

Samopregled in pregled pri dermatologu

Slovenski dermatologi svetujejo, da si kožo pregledamo enkrat mesečno, pred visokim ogledalom in z ročnim ogledalom za težje vidna mesta ^[9]. NIJZ dodaja, naj pregledamo vso kožo, tudi nohte, kožo med prsti, podplate, ušesa in lasišče ^[23]. Postopek opisuje steber Samopregled kože.

Ali je samopregled kože dovolj?

Samopregled je pomemben, saj po slovenskih priporočilih 50 do 75 % melanomov lahko odkrijejo bolniki sami ali njihovi svojci ^[2]. Pregleda pri zdravniku pa ne nadomesti. Dermatolog znamenje oceni tudi z dermatoskopom; po Cochranovem pregledu izkušen zdravnik z njim prepozna več melanomov kot s prostim očesom ^[24]. Ljudem z večjim tveganjem slovenska priporočila svetujejo redne letne preglede pri dermatologu ^[2]. Več v stebru Pregled pri dermatologu.

Kaj je dermatoskopija in zakaj je pomembna?

Dermatoskop je naprava z lečo z vsaj desetkratno povečavo in osvetlitvijo, ki pokaže strukture v povrhnjici in zgornjem delu usnjice ^[2]. Po Cochranovem pregledu z dermatoskopom ob osebnem pregledu prepoznajo več melanomov kot s prostim očesom, po modelskem izračunu približno 92 % proti 76 %; koristen je zlasti v rokah izkušenih zdravnikov ^[24]. Evropske smernice priporočajo dermatoskopijo, ki jo opravi izkušen zdravnik, ker poveča natančnost diagnoze ^[25]. Več v članku Dermatoskopija.

Koliko časa traja histološki pregled znamenja?

Čas do izvida je odvisen od laboratorija in od vzorca. Slovenska priporočila za obravnavo melanoma kot cilj navajajo, da je izvid po izrezu sumljive pigmentne spremembe na voljo v največ treh tednih ^[2]. Kdaj in kako boste dobili izvid, pove zdravnik ob posegu. Če izvid traja dlje, kot ste pričakovali, to samo po sebi ne pomeni, da je kaj narobe ^[26]. Kaj vsebuje izvid, razlaga članek Histološki pregled.

Odstranitev znamenja

Ali odstranjeno znamenje pošljejo na histološki pregled?

Odstranjeno sumljivo znamenje pošljejo v laboratorij, kjer ga patolog pregleda pod mikroskopom; le tako z gotovostjo izvemo, ali gre za melanom ^[27]. Po slovenskih priporočilih je histopatološka preiskava potrebna pri vseh izrezanih sumljivih kožnih tumorjih ^[2]. Sumljivega znamenja zato ne odstranjujejo z laserjem, ker pri tem ne ostane vzorec tkiva za histološki pregled ^[8]. Kdaj je odstranitev smiselna, razlaga steber Odstranitev znamenj in nega.

Ali po odstranitvi znamenja ostane brazgotina?

Da, vsak kirurški poseg na koži pusti brazgotino ^[28]. Brazgotine ni mogoče povsem odstraniti, večina pa sčasoma zbledi, kar lahko traja do dve leti ali več ^[29]. NHS svetuje, naj bo brazgotina na soncu vsaj eno leto pokrita z oblačilom ali obližem in zaščitena s kremo z zaščitnim faktorjem 30 ali več ^[29]. Keloid je brazgotina, ki preraste meje prvotne rane in se sama navadno ne splošči ^[29]. Več v članku Brazgotina in keloid.

Sonce in zaščita kože

NIJZ priporoča kremo, ki ščiti pred UVA in UVB žarki in ima zaščitni faktor 30 ali več, nanos naj bo obilen, obnovimo pa ga vsaj vsaki dve uri ter po kopanju ali močnem potenju ^[23]. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija svetuje širokospektralno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30 ^[30], slovenska priporočila za melanom pa faktor 50, ne manj kot 30 ^[2].

Ali se moram namazati s kremo tudi v oblačnem vremenu?

Da. Zaščita je potrebna tudi v hladnem in oblačnem vremenu, saj kožo poškodujejo UV žarki, ne toplota ^[23]. UVA žarki dobro prehajajo skozi oblake, UVB žarki pa slabše ^[23]. Ravnajte se po UV indeksu: zaščita je potrebna vedno, ko je 3 ali več ^[31]. Krema je pri tem dodatek k senci, oblačilom in pokrivalu ^[23]. Več v članku UV indeks.

Ali zaščitna krema res zniža tveganje za melanom?

Raziskava kaže, da morda. V avstralski randomizirani raziskavi s 1.621 odraslimi so imeli udeleženci, ki so kremo vsak dan nanašali na glavo in roke, v desetih letih po koncu raziskave 11 novih melanomov, tisti, ki so jo uporabljali po lastni presoji, pa 22; razlika je bila na meji statistične značilnosti ^[32]. Avtorji sklepajo, da je melanom pri odraslih z redno uporabo kreme morda mogoče preprečiti ^[32]. Krema pa ni namenjena podaljševanju časa na soncu ^[23]. Več v članku Zaščitni faktor (SPF) in kreme za sončenje.

Ali UV žarki prehajajo skozi steklo?

Deloma. UVA žarki dobro prehajajo skozi oblake in steklo, UVB žarki, ki povzročajo opekline, pa skozi steklo ne prehajajo ^[23]. Za oknom zato ne zgorimo, UVA žarki pa kožo dosežejo tudi v avtu ali v prostoru ob oknu. Tudi UVA žarki poškodujejo DNK v celicah kože ^[2] in so povezani s staranjem kože ^[23]. Kako se pred UV sevanjem zaščitimo, opisuje steber Zaščita pred soncem.

Koliko sonca je dovolj za vitamin D?

Po povzetku Svetovne zdravstvene organizacije, ki ga navaja NIJZ, za vzdrževanje ustrezne ravni vitamina D poleti zadošča 5 do 15 minut sonca na obrazu, dlaneh in rokah dva- do trikrat na teden, pri najsvetlejši koži 5 do 10 minut ^[33]. Daljše bivanje na soncu ravni vitamina D ne zviša dodatno ^[34], pretirana izpostavljenost UV sevanju pa škoduje, saj je UV sevanje rakotvorno za ljudi ^[33]. Kogar skrbi raven vitamina D, naj se posvetuje z zdravnikom. Več v stebru Zaščita pred soncem.

Kaj pa »moderni, nizkodozni« solariji?

Tudi manjši odmerki UV sevanja tveganja ne odpravijo: po ugotovitvah evropskega znanstvenega odbora, ki jih povzema Evropski kodeks proti raku, manjši odmerki verjetnost kožnega raka le zmanjšajo, varne meje pa ni ^[35]. Mednarodna agencija za raziskovanje raka je naprave za umetno porjavitev z UV sevanjem uvrstila med dejavnike, ki so rakotvorni za ljudi ^[36]. Prva uporaba solarija pred 35. letom je povezana s približno 59 % večjim tveganjem za melanom ^[35]. Več v članku Solarij in kožni rak.

Otroci, nosečnost in večje tveganje

Večje tveganje za melanom imajo ljudje z več kot 50 znamenji ali z atipičnimi znamenji, s kožnim rakom v osebni anamnezi, svetle polti s pegami ter svetlimi očmi in lasmi, s sončnimi opeklinami, zlasti v otroštvu in z mehurji, uporabniki solarija in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom ^[2], pa tudi ljudje, katerih sorodnik je imel melanom ^[37]. Ljudem z več kot 50 znamenji, s sindromom atipičnih znamenj, s prebolelim kožnim rakom ali s hudo poškodbo kože zaradi sonca slovenska priporočila svetujejo redne letne preglede pri dermatologu ^[2]. Podrobno o tem piše steber Otroci, nosečnost in večje tveganje.

Ali je rdeče znamenje pri dojenčku nevarno?

Navadno ne. Rdeča izbočena bunkica, ki se pojavi v prvih tednih po rojstvu in raste, je navadno infantilni hemangiom — nenevaren izrastek drobnih žil, ki po obdobju rasti več let počasi bledi in se manjša ^[38]. Zgodaj naj ga pogleda zdravnik, če je ob očesu, na ustnicah, nosu, v predelu brade ali plenic, če se razjeda ali če ima otrok pet ali več hemangiomov ^[39]. Več v članku Hemangiom pri dojenčkih.

Kaj je običajno pri otrokovih znamenjih, opisuje članek Znamenja pri otrocih, spremembe znamenj med nosečnostjo pa članek Znamenja v nosečnosti.

Miti o znamenjih

Ali lahko znamenje, ki ga nenehno »dražimo«, postane zaradi tega rakavo?

Ne. Pregled epidemioloških, kliničnih in znanstvenih raziskav ni našel dokazov, da bi enkratna poškodba ali dolgotrajno draženje povzročila melanom ^[40]. Izbočeno znamenje se lahko zatakne za oblačila in je po poškodbi lahko vneto ^[8]. Znamenje, ki je vneto, krvavi, je krastavo ali se spreminja, naj pogleda zdravnik ^[5]. Odgovore na druge razširjene mite — o dlakah, solariju in domačem odstranjevanju — zbira članek Miti o znamenjih.

Kdaj k zdravniku

Znamenje ali drugo spremembo na koži naj pogleda zdravnik, kadar ^[9]:

• spreminja velikost, barvo ali obliko;
• je nesimetrična, ima neenakomerne robove ali več barv;
• je hrapava ali luskasta na otip;
• srbi, krvavi ali izloča izcedek;
• je videti kot rana, ki se ne zaceli.

Razlog za pregled je tudi izbočena, čvrsta sprememba, ki raste več kot mesec dni ^[11]. Vse opozorilne znake razlaga steber Kdaj je znamenje nevarno. Če odgovora na svoje vprašanje tu ne najdete, je pregled pri zdravniku zanesljivejši od iskanja po spletu.