Zaščitni faktor (SPF) in kreme za sončenje: kako izbrati in pravilno nanašati

Kaj pomeni zaščitni faktor (SPF)

Zaščitni faktor (sončni zaščitni faktor, SZF, angl. SPF) pove, kolikokrat večji odmerek sevanja, ki povzroča pordelost kože (predvsem UVB), je potreben, da koža s kremo za sončenje pordi, kot brez nje. Po opredelitvi Evropske komisije je to razmerje med najmanjšim odmerkom sevanja, ki povzroči pordelost kože, zaščitene z izdelkom, in odmerkom, ki povzroči pordelost iste nezaščitene kože ^[1]. NIJZ priporoča kremo s široko zaščito (pred UVA in UVB) in zaščitnim faktorjem najmanj 30, ki jo nanesemo v zadostni količini in obnavljamo vsaki dve uri ^[2].

Zaščita ne narašča premo sorazmerno z zaščitnim faktorjem. Krema z zaščitnim faktorjem 15 zadrži okoli 93 % sevanja UVB, krema s faktorjem 30 okoli 97 %, zaščitni faktorji nad 50 pa zaščite bistveno ne povečajo ^[1]. Nobena krema ne zadrži vsega sevanja UVB ^[3], noben izdelek pa ne more prefiltrirati vsega UV sevanja in zagotoviti popolne zaščite ^[1]. Del sevanja kožo vedno doseže, zato lahko tudi s kremo porjavimo ali se opečemo, zlasti če je nanesemo premalo. Zagorelost pa po NIJZ ni znak zdrave kože, ampak znak, da je bila koža poškodovana in se je poskušala zaščititi ^[4].

UVA in UVB: zakaj potrebujemo širok spekter

Zaščitni faktor opisuje zaščito pred sevanjem UVB, ne pred UVA ^[5]. UVB je glavni povzročitelj sončnih opeklin, UVA pa prodira globlje v kožo, je odgovoren za fotostaranje kože in sodeluje pri nastanku kožnega raka ^[4]. Krema mora zato ščititi pred obema, da ima preventivne učinke ^[1].

Evropska komisija priporoča, naj bo zaščita pred UVA vsaj tretjina označenega zaščitnega faktorja ^[1]. Na embalaži iščite oznako, da krema ščiti pred UVA in UVB (širokospektralna zaščita). Kakšna je razlika med UVA in UVB in kako delujeta na kožo, opisuje članek o zaščiti kože pred soncem; kratke razlage pojmov so v slovarju pojmov.

Oznake na embalaži: od nizke do zelo visoke zaščite

Evropska komisija priporoča, naj bodo kreme označene z eno od štirih kategorij in z omejenim številom vrednosti zaščitnega faktorja ^[1]:

Oznaka 50+ pomeni, da je izmerjeni zaščitni faktor 60 ali več ^[1]. Kategorija naj bo na embalaži vsaj tako vidna kot številka.

Po istem priporočilu izdelki ne smejo obljubljati 100-odstotne zaščite (na primer »popolna zaščita«) ali da ponovni nanos ni potreben (na primer »celodnevna zaščita«). Na embalaži naj bodo opozorila, da tudi s kremo ne ostajamo predolgo na soncu in da dojenčki in majhni otroci ne smejo biti izpostavljeni neposrednemu soncu ^[1].

Kateri zaščitni faktor izbrati

NIJZ, Ministrstvo za zdravje in Svetovna zdravstvena organizacija priporočajo kremo s široko zaščito in zaščitnim faktorjem najmanj 30 ^{[2] [6] [5]}. Slovenska priporočila za obravnavo melanoma svetujejo zaščitni faktor 50, ne pa manj kot 30 ^[7].

Višji zaščitni faktor ima eno praktično prednost: ljudje navadno nanesejo le 20 do 50 % količine kreme, ki bi bila potrebna za označeno zaščito, kremo z višjim faktorjem pa to delno nadomesti ^[3]. Pomembnejše od številke na embalaži pa je, da kremo izberemo tako, da jo bomo dosledno in pravilno uporabljali ^[8]. Kremo potrebujemo predvsem takrat, ko je UV indeks 3 ali več, tudi ob oblačnem vremenu, saj skozi tanko oblačnost lahko prodre 80 % UV sevanja ali več ^[9]. Od januarja do marca je UV indeks pri nas navadno med 0 in 2 ^[4], na snegu in v gorah pa se izpostavljenost zaradi odboja lahko podvoji tudi pozimi ^[9].

Otroci. Kremo za zaščito pred soncem lahko pri otroku začnemo uporabljati po 6. mesecu starosti, na predelih telesa, ki jih ne moremo zaščititi z obleko; dojenčkov in malih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljamo soncu ^[10]. Več v članku zaščita otrok in dojenčkov pred soncem.

Koliko kreme za sončenje nanesti

NIJZ za učinkovito zaščito priporoča 5 ml kreme, to je eno čajno žličko, na vsako okončino, na sprednjo in zadnjo stran trupa ter na glavo ^[2]. To je sedem žličk oziroma okoli 35 ml za celo telo odraslega, kar se ujema z oceno Svetovne zdravstvene organizacije ^[5].

Zaščitni faktor izmerijo pri nanosu 2 mg kreme na kvadratni centimeter kože, kar je za telo povprečnega odraslega približno 36 gramov kreme ^[1]. Ocena se približno ujema s priporočilom NIJZ (okoli 35 ml) ^[2]. Večina ljudi nanese manj, kot je potrebno ^[5]. Zaščita se pri manjši količini zmanjša nesorazmerno: če nanesemo pol manj kreme, se zaščita lahko zmanjša za dva- do trikrat ^[1]. Bolje je nanesti preveč kreme kot premalo ^[5].

Posebno pozornost namenimo najbolj izpostavljenim delom telesa, kot so uhlji, nos, čelo in vrat ^[5].

Kdaj nanesti in kako pogosto obnavljati

• Pred izpostavljanjem. Kremo nanesemo pred izpostavljanjem soncu ^[2]; Svetovna zdravstvena organizacija svetuje 20 do 30 minut prej, debelo in enakomerno na vse izpostavljene dele telesa ^[5].
• Vsaki dve uri in po plavanju ali močnem znojenju ^[2], pa tudi po brisanju z brisačo ^[1].
• Tudi vodoodporno kremo po kopanju ali potenju nanesemo znova: nekatere kreme so odporne na vodo, nobena pa ni povsem vodoodporna ali neobčutljiva za znoj ^[3].

Višji zaščitni faktor ne podaljša časa med nanosi: tudi kremo z visokim faktorjem moramo obnavljati enako pogosto in z njo ne smemo ostati dlje na soncu brez ponovnega nanosa ^[3].

Kreme so samo dodatna zaščita na delih telesa, ki jih ne moremo zaščititi z obleko, in niso namenjene podaljševanju izpostavljanja soncu ^[4]. Senca in oblačila zaščitijo bolje kot krema ^[5], krema pa naj bo vedno zadnja obramba ^[8].

Krema z zaščitnim faktorjem je dodatna zaščita, ne razlog za daljše sončenje.

Krema je pomembna tudi za brazgotino po izrezu znamenja: britansko javno zdravstvo svetuje, naj bo brazgotina na soncu vsaj eno leto pokrita ali zaščitena s kremo z zaščitnim faktorjem 30 ali več ^[11]. Več v članku zaščita brazgotine pred soncem.

Mineralne in kemične kreme

Izdelki za zaščito pred soncem ščitijo kožo tako, da UV sevanje vpijajo, razpršijo ali odbijejo ^[1]. Kreme lahko vsebujejo fizikalne (pogosto imenovane mineralne) ali kemične UV filtre: fizikalni filtri UV žarke odbijajo ali razpršijo, kemični jih vpijajo ^[5].

Za zaščito so pomembne lastnosti, ki jih navajajo priporočila: širok spekter (UVA in UVB), zaščitni faktor najmanj 30 in dovolj obilen nanos ^[2]. Avstralski onkološki svet poudarja, naj izberemo kremo, ki jo bomo dosledno in pravilno uporabljali ^[8]. Blagovnih znamk in posameznih izdelkov ne priporočamo.

Ali krema zmanjša tveganje za kožnega raka

Evropska komisija je leta 2006 zapisala, da prepričljivega znanstvenega dokaza, da kreme preprečujejo melanom, še ni ^[1]. Pozneje so izšli rezultati avstralske randomizirane raziskave. Odrasli so v njej štiri leta (1992–1996) vsak dan nanašali kremo na glavo in roke ali pa so jo uporabljali po lastni presoji. V desetih letih po koncu raziskave je bilo v prvi skupini pol manj novih melanomov (11 proti 22), vendar razlika ni dosegla statistične značilnosti; pri invazivnih melanomih je bila razlika izrazitejša (3 proti 11). Avtorji so zapisali, da je melanom z redno uporabo kreme pri odraslih morda mogoče preprečiti ^[12]. V isti raziskavi je redna uporaba kreme za skoraj 40 % zmanjšala pogostost ploščatoceličnega karcinoma kože ^[13].

Strokovna utemeljitev 5. izdaje Evropskega kodeksa proti raku (2026) povzema, da je redna uporaba kreme, kadar jo nanašamo dosledno in pravilno, lahko učinkovita pri zmanjševanju tveganja za melanom ^[14].

Krema in vitamin D

V avstralski randomizirani raziskavi so udeleženci eno leto vsak dan z napovedanim UV indeksom 3 ali več zjutraj nanašali kremo z zaščitnim faktorjem 50+. Raven vitamina D se jim je v primerjavi s skupino, ki je kremo uporabljala po lastni presoji, nekoliko znižala, pomanjkanje pa je bilo pogostejše. Avtorji kljub temu priporočajo nadaljnjo redno uporabo kreme, pri doslednih uporabnikih pa preverjanje vitamina D ^[15]. Kdor kremo uporablja vsak dan, naj se o vitaminu D posvetuje z zdravnikom; zaščite pred soncem zaradi tega ne opuščamo.

Kdaj k zdravniku

Če se kljub kremi opečete in je koža v mehurjih, se počutite slabo ali se opeče dojenček oziroma majhen otrok, se posvetujte z zdravnikom ^[16]; vse znake in kako ravnati ob opeklini, opisuje članek kaj storiti ob sončni opeklini.

Sumljiva znamenja ali spremembe na koži pokažimo zdravniku. Pri koži, ki je bila veliko na soncu, zlasti pri starejših ljudeh, so lahko znak nemelanomskega kožnega raka krastava žarišča, bulice, zatrdline in ranice, ki se ne celijo ^[4]. Kako kožo pregledati sami, opisuje članek samopregled kože.