Zaščita kože pred soncem: kako zmanjšamo tveganje za kožnega raka

Zakaj se zaščititi pred soncem

Ko je UV indeks 3 ali več, se zaščitimo: poiščemo senco, nosimo primerna oblačila, pokrivalo in sončna očala, na nepokrito kožo pa dodatno nanesemo kremo za zaščito pred soncem ^[1]. Slovenska priporočila svetujejo izogibanje soncu zlasti med 10. in 16. uro, kremo z zaščitnim faktorjem 50 (ne manj kot 30), obnovljeno vsaki dve uri, in popolno opustitev solarija ^[2].

Najpomembnejši okoljski dejavnik pri nastanku melanoma kože je UV sevanje, s katerim povezujejo 60 do 70 % kožnih melanomov ^[2]. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvršča UVA, UVB in UVC sevanje med dokazano rakotvorne dejavnike za človeka ^[3].

Prekomerno UV sevanje kratkoročno povzroča sončne opekline in poškodbe DNK, dolgoročno pa prispeva k melanomu, ploščatoceličnemu in bazalnoceličnemu karcinomu ter k prezgodnjemu staranju kože. Škoduje tudi očem, na primer kot dejavnik pri nastanku sive mrene ^[4]. Pri melanomu sta s tveganjem posebej povezana občasno intenzivno sončenje in sončne opekline ^[5]; ljudje, ki veliko delajo na prostem, pa imajo večje tveganje za nemelanomski kožni rak ^[4].

Kožni rak je v Sloveniji zelo pogost. Leta 2023 je za rakom na novo zbolelo 19.111 ljudi, od tega 5.445 za nemelanomskim kožnim rakom ^[6], ki ga Ministrstvo za zdravje navaja kot najpogostejšega raka v Sloveniji ^[7]. Register raka navaja, da so najpogostejši raki povezani z nezdravim življenjskim slogom, med drugim s pretirano izpostavljenostjo soncu, in da lahko ogroženost z njimi zmanjšamo z ukrepi primarne preventive ^[6]. Svetovna zdravstvena organizacija kožnega raka opisuje kot zelo preprečljivega ^[4]. Več o vrstah kožnega raka je v članku vrste kožnega raka.

UV sevanju smo izpostavljeni ne le na plaži, ampak tudi pri vsakdanjih opravilih — na poti v šolo ali službo, pri kolesarjenju, športu, pikniku ali delu na vrtu. Ker ga s čutili ne zaznamo, njegov vpliv pogosto podcenjujemo ^[3].

Kaj sta UVA in UVB in kako delujeta na kožo

UV sevanje delimo glede na valovno dolžino na tri območja ^[8]:

• UVA (315–400 nm) dobro prehaja skozi oblake in steklo ter globoko v vodo; čez dan je njegova jakost približno enaka;
• UVB (280–315 nm) slabše prehaja skozi oblake in skozi steklo ne prehaja; najmočnejše je opoldne;
• UVC (100–280 nm) se v ozonski plasti v celoti absorbira.

Ozonska plast zadrži tudi okoli 90 % UVB, zato površje Zemlje doseže pretežno UVA (do 95 %) in le del UVB (do 5 %) ^[8].

UVA prodira najgloblje v kožo, globoko v usnjico. Odgovoren je za fotostaranje kože, sodeluje pa tudi pri nastanku kožnega raka, ker posredno poškoduje DNK in zavira imunski odziv kože. UVB prodira v povrhnjico in zgornji del usnjice; je okoli 1.000-krat močnejši povzročitelj sončnih opeklin kot UVA in z neposredno poškodbo DNK povzroča kožnega raka ^[8].

Zdrave porjavelosti ni. Koža ob UV sevanju tvori temen pigment melanin kot ščit pred nadaljnjo poškodbo, zato je zagorelost znak, da je bila koža poškodovana in se je poskušala zaščititi. Temna porjavitev na svetli koži daje zaščito, ki ustreza zaščitnemu faktorju 2 do 4, pred dolgotrajno poškodbo, ki lahko povzroči kožnega raka, pa ne ščiti ^[8]. Kratke razlage pojmov, kot sta UVA in UVB, so v slovarju pojmov.

Kdaj je sonce najmočnejše: UV indeks in ure

Pred UV sevanjem se zaščitimo pri UV indeksu 3 ali več, zaščito pa prilagodimo stopnji: višji kot je UV indeks, intenzivnejša naj bo zaščita ^[3]. Kaj pomeni posamezna vrednost, kako nanjo vplivajo oblaki, sneg, voda in nadmorska višina ter kje v Sloveniji najdete dnevno napoved, razlaga članek kaj pomeni UV indeks in kje ga preverimo.

Slovenski viri svetujejo izogibanje neposrednemu soncu zlasti med 10. in 16. uro ^{[2] [7]}. NIJZ dodaja, da je UV sevanje v Sloveniji najmočnejše od aprila do septembra in da se od sredine maja do začetka avgusta vrednosti UV indeksa 3 ali več v nižinah pojavljajo najdlje, lahko že od 10. do približno 17. ure; vrh je okoli 13. ure po poletnem času ^[3]. Dejavnosti na prostem je zato poleti smiselno načrtovati zjutraj ali pozno popoldne.

Preprosto pomagalo je pravilo sence: kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco ^[8].

Zaščita je potrebna tudi ob oblačnem vremenu in zunaj poletja: skozi tanko oblačnost lahko prodre 80 % UV sevanja ali več, odboj od snega pa lahko izpostavljenost, zlasti visoko v gorah, podvoji tudi pozimi ^[9]. Pri smučanju in planinarjenju zato tudi v hladnih mesecih zaščitimo obraz, ustnice in oči.

Pravila Varno s soncem

Program Varno s soncem, ki ga vodijo NIJZ, Združenje slovenskih dermatovenerologov in Društvo za boj proti raku Celje, priporoča sedem pravil ^[1]:

1. Izvajajmo samozaščitne ukrepe glede na vrednost UV indeksa; zaščitimo se vedno, ko je UV indeks 3 ali več.
2. Umaknimo se v senco ali naredimo senco.
3. Ustvarimo si lastno senco s primernimi oblačili, pokrivalom in zaščito oči.
4. Dodatno uporabimo pripravke za zaščito pred soncem.
5. Omejimo izpostavljanje soncu v času njegove največje moči.
6. Ne uporabljajmo solarija.
7. Za nadomeščanje izgubljene tekočine pijmo dovolj vode.

Podobno svetuje Evropski kodeks proti raku: izogibajte se pretirani izpostavljenosti sončnim žarkom, še zlasti pri otrocih, uporabljajte zaščito pred soncem in nikoli ne uporabljajte solarijev ^[10].

Ko je UV indeks 3 ali več, se zaščitimo: senca, oblačila, pokrivalo, očala in krema z zaščitnim faktorjem 30 ali več.

Senca, oblačila, klobuk in sončna očala

Senca in oblačila zaščitijo bolje kot krema; največ zaščite na prostem dajo oblačila ^[11]. Senca zmanjša UV sevanje za polovico ali več ^[9], vendar ne ščiti popolnoma: sence dreves, latnikov, dežnikov in senčil ne dajejo popolne zaščite, med drugim zaradi odboja UV sevanja od okolnih površin. Najbolje smo zaščiteni v notranjosti stavbe ^[3].

• Oblačila. Oblecimo gosto tkana, ohlapna oblačila ^[3]. Gosteje tkane ali pletene in temnejše tkanine navadno prepuščajo manj UV sevanja, mokra, preveč raztegnjena ali obrabljena oblačila pa del zaščite izgubijo ^[11]. Nekatera oblačila imajo oznako zaščitnega faktorja za tkanine (UPF): tkanina z UPF 50 zadrži okoli 98 % sončnih žarkov ^[11].
• Pokrivalo. Glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom (krajci 7,5 do 10 cm) ali s pokrivalom z dolgim ščitnikom v legionarskem kroju, ki ščiti tudi uhlje in vrat ^[3].
• Sončna očala. Izberimo očala ustrezne kakovosti z oznako CE in UV 400 ter s čim večjim okvirjem, ki ščiti tudi s strani ^[3]. Tudi izpostavljenost oči UV sevanju se kopiči vse življenje in lahko povzroči trajne poškodbe; očala, ki oči objamejo tudi s strani in zadržijo UVA in UVB, poškodbe oči močno zmanjšajo ^[11].

Pri delu in rekreaciji na prostem

Ljudje, ki veliko delajo na prostem, so UV sevanju izpostavljeni več in imajo večje tveganje za nemelanomski kožni rak ^[4]. Zgodaj zjutraj in pozno popoldne do tal pride le malo UV sevanja, zato je tveganje za opeklino takrat precej manjše ^[11]. Kadar je mogoče, naporna dela in trening na prostem prestavimo na ta del dneva, sicer pa se zaščitimo z oblačili, pokrivalom in kremo ter delamo v senci. Ne pozabimo na uhlje, nos, čelo in vrat, ki so soncu najbolj izpostavljeni ^[11].

Krema za zaščito pred soncem: dodatna zaščita

Krema je dodatna zaščita za dele telesa, ki jih ne moremo prekriti z oblačili. Izberemo kremo s široko zaščito pred UVA in UVB ter sončnim zaščitnim faktorjem (SZF) najmanj 30 ^[3]. Slovenska priporočila za obravnavo melanoma svetujejo zaščitni faktor 50, a ne manj kot 30 ^[2].

Pomembna je pravilna raba ^[3]:

• dovolj kreme — 5 ml, to je ena čajna žlička, na vsako okončino, na sprednjo in zadnjo stran trupa ter na glavo;
• nanos pred izpostavljanjem soncu;
• obnavljanje vsaki dve uri ter po plavanju ali močnem znojenju.

Za celo telo odraslega je to okoli 35 ml kreme ^[11]. Kreme niso namenjene podaljševanju časa na soncu ^[8].

Ali krema zmanjša tveganje za melanom, so preverjali v avstralski randomizirani raziskavi. Odrasli, ki so štiri leta vsak dan nanašali kremo na glavo in roke, so imeli v desetih letih po koncu raziskave pol manj novih melanomov kot tisti, ki so kremo uporabljali po lastni presoji (11 proti 22), vendar razlika ni dosegla statistične značilnosti ^[12]. Kako izbrati kremo in koliko je nanesti, podrobno opisuje članek kako izbrati in nanašati kremo z zaščitnim faktorjem.

Solarij ni varna zamenjava

IARC je leta 2009 naprave za umetno porjavitev z UV sevanjem uvrstila med rakotvorne za ljudi (skupina 1) ^[13]. V metaanalizi 27 raziskav je bila katera koli uporaba solarija povezana s približno 20 % večjim tveganjem za melanom ^[14], prva uporaba pred 35. letom pa s približno 59 % večjim ^[15].

Znanstveni odbor EU (SCHEER) je zaključil, da varne meje izpostavljenosti UV sevanju iz solarijev ni, ker za nastanek kožnega raka ni praga, in da solarij za vitamin D ni potreben ^[16]. Več o tem piše članek solarij in kožni rak.

Otroci potrebujejo posebno zaščito

Otroci so zaradi zgradbe kože in oči še posebej dovzetni za škodljive učinke UV sevanja; njihova koža je tanjša in občutljivejša. NIJZ za otroke svetuje ^[17]:

• dojenčkov in malih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljamo soncu, v času največje moči sonca pa jih zadržujemo v senci, oblečene in s pokrivalom;
• kremo za zaščito pred soncem lahko začnemo uporabljati po 6. mesecu starosti, na delih telesa, ki jih ne moremo zaščititi z obleko;
• otroci do 10. leta naj sončna očala nosijo predvsem v zahtevnejših svetlobnih razmerah, na primer v gorah in na plaži, ves čas pa kapico s ščitnikom.

Svetovna zdravstvena organizacija svetuje, naj bodo dojenčki, mlajši od 12 mesecev, vedno v senci ^[11]. Sončne opekline v otroštvu povečajo tveganje za kožnega raka pozneje v življenju ^[4], tveganje za melanom pa narašča s številom opeklin v vseh življenjskih obdobjih, tudi v odrasli dobi ^[18]. Kdor je imel sončne opekline, ima po slovenskih priporočilih približno dvakrat večje tveganje za melanom ^[2]. Podrobnosti so v članku zaščita otrok pred soncem.

Sonce in vitamin D

Majhne količine UV sevanja so koristne, saj v koži sprožijo nastajanje vitamina D ^[3]. Za to zadošča zelo malo sonca: NIJZ povzema oceno Svetovne zdravstvene organizacije, da poleti zadošča 5 do 15 minut sonca na obrazu, dlaneh in rokah dva- do trikrat na teden, pri zelo svetli koži 5 do 10 minut ^[19]. Daljše izpostavljanje soncu in zagorelost kože tvorbo vitamina D celo zmanjšata ^[3].

Evropski kodeks proti raku navaja, da za večino ljudi kratko bivanje na prostem zadošča in da omejena, premišljena izpostavljenost soncu ohrani koristi vitamina D ob čim manjšem tveganju ^[15]. V avstralski randomizirani raziskavi je vsakodnevna raba kreme z zaščitnim faktorjem 50+ v dneh z UV indeksom 3 ali več raven vitamina D nekoliko znižala; avtorji kljub temu priporočajo redno rabo kreme, pri doslednih uporabnikih pa preverjanje vitamina D ^[20]. Kdor se dosledno ščiti ali je malo na prostem, naj se o vitaminu D posvetuje z zdravnikom; zaščite pred soncem zaradi tega ne opuščamo.

Kdaj k zdravniku

Huda sončna opeklina. Nujen posvet z zdravnikom je potreben, če je koža po sončenju v mehurjih ali otekla, če se pojavi visoka vročina, mrazenje, izrazita utrujenost, omotica, slabost, glavobol ali mišični krči, in vedno, kadar se opeče dojenček ali majhen otrok ^[21]. Kako ravnati ob opeklini, opisuje članek sončne opekline: kaj storiti in kdaj k zdravniku.

Spremembe na koži. Na koži, ki je bila veliko na soncu, zlasti pri starejših, so lahko znak nemelanomskega kožnega raka krastava žarišča, bulice, zatrdline in ranice, ki se ne celijo; sumljiva znamenja ali spremembe na koži pokažimo zdravniku ^[8]. Kako kožo pregledati sami, opisuje članek samopregled kože.

Po izrezu znamenja. Brazgotino na soncu vsaj eno leto pokrivajte ali zaščitite s kremo z zaščitnim faktorjem 30 ali več ^[22].