Nenevarne kožne spremembe, ki jih zamenjujemo z znamenji

Katere spremembe na koži niso znamenja

Večina izrastkov, lis in pik na koži odraslih ni znamenj in ni nevarna. Najpogostejše so seboroična keratoza (»starostna bradavica«), pege in starostne pege (sončni lentigo), češnjevi angiomi, viseči fibromi in dermatofibrom. Ker so nekatere na pogled podobne melanomu ali drugemu kožnemu raku, naj novo ali spreminjajočo se spremembo pogleda zdravnik.

Znamenje je skupek pigmentnih celic — melanocitov ^[1]; kaj je znamenje in kako ga spremljamo, razlaga članek Kožna znamenja. Druge pogoste spremembe nastanejo iz drugih celic in v drugih plasteh kože:

• seboroična keratoza iz kopičenja kožnih celic na površini kože ^[2];
• češnjev angiom iz razrasti drobnih žilic ^[3];
• dermatofibrom iz razrasti veziva v usnjici ^[4];
• pri pegah pa pigmentne celice tvorijo več pigmenta, ne da bi jih bilo več ^[5].

Kožni izrastki so zelo pogosti in praviloma nenevarni, a videz sam ni zanesljivo merilo. Zato je dobro vedeti, kako so običajno videti in kdaj je smiselno, da jih pogleda zdravnik.

Pregled najpogostejših nenevarnih sprememb

Opisi v tabeli so splošni. Ista vrsta spremembe je pri različnih ljudeh lahko videti različno, zato tabela ni pripomoček za samodiagnozo.

Izrastki, ki so videti prilepljeni ali visijo

Seboroična keratoza

Seboroična keratoza je nenevarna izboklina z hrapavo površino, ki je videti, kot bi bila prilepljena na kožo. Ni nalezljiva in se ne spremeni v kožnega raka. S starostjo je vse pogostejša: po podatkih britanskega združenja dermatologov (letak, 2022) jo ima pri 40 letih približno 30 % ljudi, pri 70 letih pa okoli 75 % ^[2]. Ljudsko ime »starostna bradavica« zavaja, saj ni povezana z virusom, ki povzroča bradavice ^[2], in ni nalezljiva ^[9]. Več v članku Seboroična keratoza.

Viseči fibrom

Viseči fibromi so mehki izrastki v barvi kože ali nekoliko temnejši, ki pogosto visijo s kože. Veliki so od približno 2 mm do 5 cm in navadno ne povzročajo težav. Najpogosteje nastanejo tam, kjer se koža drgne ob kožo ali so kožne gube. Pogostejši so pri ljudeh z debelostjo, pri sladkorni bolezni tipa 2 in v nosečnosti ^[8]. Kaj jih loči od bradavic in zakaj jih ne odstranjujemo doma, razlaga članek Viseči fibromi in dermatofibrom.

Ploske rjave lise: pege in starostne pege

Pege (efelide) so drobne rjave lise na koži, ki jo obsije sonce. Poleti so izrazitejše, pozimi zbledijo, v odrasli dobi pa so pogosto manj opazne. Nagnjenost k njim je podedovana ^[5].

Starostne pege (sončni lentigo) nastanejo zaradi dolgotrajne izpostavljenosti UV sevanju in za razliko od peg ostanejo vse leto ^[6]. Sončni lentigo je nenevaren, je pa znak sončne poškodbe kože in neodvisen dejavnik tveganja za melanom ^[10].

Pozornost zasluži rjava lisa na obrazu, ki se počasi veča ali je večja oziroma temnejša od drugih lis. Tak je lahko lentigo maligna, zgodnja oblika melanoma, ki je sprva lahko zelo podoben navadni pegi ali sončnemu lentigu ^{[11] [12]}. Kako jih ločimo in kdaj na pregled, piše v članku Pege in starostne pege.

Rdeče pike: češnjevi angiomi

Drobne rdeče izbočene pike so pri odraslih najpogosteje češnjevi angiomi — nenevarne razrasti drobnih žilic, ki jih je s starostjo vse več, izrazito po približno 40. letu; po oceni, ki jo navaja DermNet (2020), jih ima okoli 75 % ljudi, starejših od 75 let ^[7]. Ob poškodbi ali drgnjenju lahko zakrvavijo, kadar se v njih strdi kri, pa lahko nenadoma postanejo črni ^[3]. Z dermatoskopom zdravnik vidi njihovo žilno zgradbo in jih loči od drugih sprememb ^[7].

Drugačne so drobne rdeče ali vijolične pike, ki se pojavijo nenadoma in ne zbledijo, ko nanje pritisnemo s stranico prozornega kozarca. Tak izpuščaj ni angiom in je razlog za takojšnjo zdravniško pomoč ^[13]. O angiomih, pajkastih teleangiektazijah in drugih rdečih spremembah piše članek Češnjevi angiomi in druge rdeče pike.

Čvrste bunkice v koži: dermatofibrom

Dermatofibrom je čvrsta bunkica, na otip kot majhen gumijast gumb tik pod kožo, navadno manjša od 1 cm, najpogosteje na golenih ^[4]. Ko kožo nad njim stisnemo s strani, se pogosto uviha v jamico ^[14]. Pogosto se pojavi po manjši poškodbi kože, na primer po piku žuželke ali trna ^[4].

Britanski dermatologi svetujejo, naj vsako novo bunkico na koži, zlasti pigmentirano, pogleda zdravnik ^[4].

Zakaj jih zamenjujemo z znamenji in s kožnim rakom

Seboroična keratoza je veliko pogostejša od kožnega raka ^[2], nekatere nenevarne spremembe pa so mu na pogled podobne:

• zelo temna seboroična keratoza je lahko podobna melanomu ^[2], spominja pa lahko tudi na bradavico ali na aktinično keratozo ^[9], ki je predrakava sprememba — več v članku Aktinična keratoza;
• melanom brez klasičnih znakov je lahko videti kot nova, rastoča rožnata plošča, ki jo je zlahka zamenjati za vneto seboroično keratozo ^[15];
• tromboziran angiom je lahko videti črn, dokler ga ne pogleda zdravnik z dermatoskopom; redko je angiom mogoče zamenjati tudi z melanomom brez pigmenta ^[7];
• viseči izrastki imajo različne oblike, zato je bradavico ali celo kožnega raka mogoče zamenjati za viseči fibrom ^[16];
• dermatofibrom je lahko podoben drugim, zaskrbljujočim kožnim tumorjem ^[4];
• lentigo maligna je sprva lahko zelo podoben pegi ali starostni pegi ^[11].

Večina teh sprememb je nenevarnih. Ker pa videz ni zanesljiv, je pri dvomu pregled pri zdravniku boljša izbira od ugibanja.

Večina izrastkov in lis na koži je nenevarnih, videz pa ni zanesljivo merilo: novo ali spreminjajočo se spremembo naj pogleda zdravnik.

Kako zdravnik spremembo loči od znamenja

Zdravnika najprej zanima, od kdaj spremembo opažate in ali se je spremenila. Nato si jo ogleda — seboroično keratozo na primer dermatolog v večini primerov prepozna že s pogledom ^[17].

Pri tem si pomaga z dermatoskopom, povečevalnim instrumentom z osvetlitvijo. Dermatoskopija pomaga prepoznati melanom, pa tudi seboroično keratozo, pigmentirani bazalnocelični karcinom, hemangiom (žilno spremembo), modri in atipični nevus — spremembe, ki so na pogled lahko podobne melanomu ^[18]. Strokovne izraze, kot sta dermatoskopija in histološki pregled, na kratko razlaga slovar pojmov.

Kadar ostane dvom, zdravnik spremembo odstrani in jo pošlje na histološki (mikroskopski) pregled. Pri seboroični keratozi, ki je videti kot kožni rak, šele ta z gotovostjo pokaže, ali gre za raka ^[17]; pri pigmentnih spremembah slovenska priporočila poudarjajo, da ustrezno opredelitev omogoča le popoln izrez spremembe ^[19].

Ali je treba nenevarne spremembe odstraniti

Praviloma ne. Seboroična keratoza, sončni lentigo, češnjev angiom in viseči fibrom so nenevarni in jih ni treba zdraviti ^{[2] [6] [7] [8]}. Odstranitev pride v poštev, kadar je diagnoza negotova, kadar sprememba moti — se zatika ob oblačila ali nakit, se draži ali krvavi — ali zaradi videza ^{[17] [16]}. Način odstranitve izbere zdravnik glede na vrsto spremembe in mesto. Pri dermatofibromu na primer kirurška odstranitev vedno pusti brazgotino, ki je lahko enako moteča kot sam dermatofibrom ^[4].

Kožnih izrastkov ne odstranjujte sami. NHS opozarja, da lahko domača odstranitev visečega fibroma povzroči okužbo, krvavitev in brazgotino ^[8]. Ameriško združenje dermatologov dodaja, da izdelki za domačo odstranitev lahko poškodujejo kožo in zakasnijo odkritje kožnega raka ^[20] — pod podobnim videzom se namreč lahko skriva tudi rak.

Kdaj vseeno k zdravniku

Spremembo na koži naj pogleda zdravnik (osebni zdravnik ali dermatolog), kadar:

• je nova ali nenavadna in ne izgine v nekaj tednih ^[21];
• se veča ali spreminja barvo ali obliko ^[22], zlasti če je rjava ali črna ^[2];
• je večbarvna, nesimetrična ali nepravilnih robov ^[19];
• krvavi, srbi, je boleča ali vneta ali je videti kot rana, ki se ne zaceli ^{[21] [22]};
• je izbočena, čvrsta in raste več kot mesec dni ^[15];
• je nova bunkica v koži, zlasti če je pigmentirana ^[4];
• se je nenadoma pojavilo veliko novih visečih fibromov ^[16].

Drobne rdeče ali vijolične pike, ki se pojavijo nenadoma in ob pritisku s kozarcem ne zbledijo, zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč ^[13].

Opozorilne znake na znamenjih s primeri razlaga članek Pravilo ABCDE in drugi opozorilni znaki.