Pege in starostne pege (sončni lentigo): ali so nevarne

Pege, starostne pege in znamenja: kaj je kaj

Pege in starostne pege (sončni lentigo) so nenevarne ploske rjave lise na koži, ki jo obsije sonce. Nagnjenost k pegam je podedovana, sonce pa jih poudari ^[1]; sončni lentigo nastane po letih izpostavljanja UV sevanju ^[2]. Pege in starostne pege niso znamenja in ostanejo nenevarne, so pa znak kože, ki je občutljiva za sonce ali jo je sonce že poškodovalo. »Pigmentni madež« ali »rjava lisa« je ljudski izraz, ki zajema več različnih sprememb, zato je dobro vedeti, katera je katera.

Na pogled jih je včasih težko ločiti. Kaj je znamenje in kako ga spremljamo, razlaga članek Kožna znamenja, o drugih spremembah, ki jih zamenjujemo z znamenji, pa piše članek Nenevarne kožne spremembe.

Pege (efelide)

Pege so drobne, svetlo do temno rjave ploske lise na koži, ki jo obsije sonce, zlasti na nosu in licih. Merijo približno 3 do 10 mm, robovi so slabo omejeni in se lahko zlivajo v večje lise ^[1].

• Letni čas: poleti so izrazitejše, pozimi zbledijo; po izpostavljenosti soncu se jih pokaže več ^[1].
• Starost: ob rojstvu jih ni, posebej izrazite so pri otrocih, v odrasli dobi pa pogosto postanejo manj opazne ^[1].
• Dednost: nagnjenost k pegam je podedovana. Ljudje z veliko pegami imajo vsaj eno različico gena MC1R, ki je povezana tudi z rdečimi lasmi; ljudje svetle polti, ki ne porjavijo, imajo pogosto rdeče lase in veliko peg ^[1].

Pege niso nevarne in jih ni treba zdraviti. Ker so podedovane, jih ni mogoče preprečiti, poletno temnenje pa zmanjša skrbna zaščita pred soncem ^[1].

Starostne pege (sončni lentigo)

Sončni lentigo — ljudsko starostna ali sončna pega — je pogosta, nenevarna ploska lisa, ki nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti UV sevanju sonca ali umetnih virov, na primer solarija ^[2].

• Kje: najpogosteje na hrbtiščih rok, podlahteh, zgornjem delu telesa in golenih ^[2].
• Videz: ostro omejena, ploska ali rahlo dvignjena lisa, okrogle, ovalne ali nepravilne oblike; barva sega od rumenkaste do temno rjave, posamezna lisa pa je navadno enakomerne barve. Velika je od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov ^[2].
• Kdo: najpogosteje ljudje srednjih in poznejših let, pogosteje svetle polti. Pri otrocih, mlajših od 12 let, je redka ^[2].
• Letni čas: za razliko od peg ostane vse leto, poleti lahko nekoliko potemni ^[2].

Sončni lentigo navadno ne povzroča težav, kot sta srbenje ali bolečina. Sčasoma se lahko počasi poveča ali potemni, ostane enak ali se včasih sam umakne ^[2].

Ali so pege in starostne pege nevarne

Pege in sončni lentigo so nenevarni. Sončnega lentiga ni treba zdraviti, razen iz estetskih razlogov; če ga ne zdravimo, najverjetneje ostane, vendar ostane nenevaren ^[2].

Kljub temu niso povsem brez pomena, ker kažejo, koliko sonca je koža prejela in kako občutljiva je:

• Sončni lentigo je znak sončne poškodbe kože in je neodvisen dejavnik tveganja za melanom ^{[4] [2]}.
• Veliko peg je povezano s približno dvakrat večjim tveganjem za melanom (relativno tveganje 2,1 za veliko gostoto peg v metaanalizi iz leta 2005) ^[6]. Ljudje z veliko pegami ali znamenji, s svetlo kožo, ki hitro zgori, ter z rdečimi ali svetlimi lasmi imajo tudi večje tveganje za nemelanomski kožni rak ^[7].

To ne pomeni, da pege same postanejo rak. Pomeni pa, da sta pri ljudeh z veliko pegami ali starostnimi pegami še posebej smiselna dosledna zaščita pred soncem in redni samopregled kože.

Kdaj rjava lisa ni pega: lentigo maligna

Lentigo maligna je ena od najzgodnejših oblik melanoma — melanom in situ, pri katerem so rakave celice še omejene na zgornjo plast kože (povrhnjico) in se niso razširile globlje. Pojavi se na koži, ki je prejela veliko sonca, navadno na obrazu, vratu ali nadlakteh, najpogosteje pri starejših ljudeh. Večje tveganje imajo ljudje s številnimi sončnimi lentigi na obrazu ali hrbtiščih rok ^[8].

Lentigo maligna je sprva lahko zelo podoben navadni pegi ali sončnemu lentigu ^[9]. Značilno je rjava lisa na obrazu, ki je prisotna že dlje časa, se počasi veča in dobiva temnejše predele ali je večja oziroma temnejša od drugih lis ^[8]. Raste počasi, pogosto več let ^[9].

Lentigo maligna se zdravi kirurško in ima zelo dobro prognozo, ker gre za najzgodnejšo obliko melanoma ^[8]. Prav zato je pomembno, da liso, ki se spreminja, pravočasno pogleda zdravnik. Druge vrste melanoma opisuje članek Vrste melanoma, izraza lentigo maligna in melanom in situ pa na kratko razlaga slovar pojmov.

Kako zdravnik loči pego, starostno pego in znamenje

Pege zdravnik navadno prepozna že z ogledom ^[1], sončni lentigo pa s pregledom, pri katerem si pomaga z dermatoskopom ^[2]. Kako dermatoskop deluje in zakaj je natančnejši od pregleda s prostim očesom, razlaga članek Dermatoskopija.

Kadar diagnoza ni jasna ali obstaja sum na raka, zdravnik opravi biopsijo kože. Če je lisa večbarvna, lahko vzame vzorce iz vsakega dela posebej, ker v isti lisi lahko sobivajo različne spremembe, tudi lentigo maligna ^[2].

Pega in starostna pega sta nenevarni, lisa pa, ki se veča, temni ali izstopa, naj gre na pregled.

Zaščita pred soncem

Nastanek starostnih peg lahko preprečimo z dosledno zaščito pred soncem ^[2], ista zaščita pa zmanjša tudi poletno temnenje peg ^[1]. Program Varno s soncem svetuje, da se zaščitimo vedno, ko je UV indeks 3 ali več: poiščemo ali naredimo senco, nosimo primerna oblačila, pokrivalo in zaščito za oči, kremo za zaščito pred soncem pa uporabimo kot dodatno zaščito ^[10]. NIJZ priporoča kremo z zaščitnim faktorjem 30 ali več, ki jo nanesemo obilno in obnovimo vsaj vsaki dve uri ter po kopanju ali močnem potenju ^[11]. Več v članku Zaščita pred soncem.

Rjavkaste lise na obrazu, ki se pojavijo v nosečnosti, so pogosto melazma — tako pogosta, da jo imenujejo »maska nosečnosti«; pri nekaterih ženskah po porodu izgine ^[12]. Melazma ni pega in ni znamenje; o spremembah kože v tem obdobju piše članek Znamenja v nosečnosti.

Kdaj k zdravniku

Rjavo liso naj pogleda zdravnik (osebni zdravnik ali dermatolog), kadar:

• se na obrazu, vratu ali nadlakteh počasi veča, dobiva temnejše predele ali je večja oziroma temnejša od drugih lis ^[8];
• je nesimetrična, ima nepravilne robove ali več barv oziroma se spreminja ^[13];
• je opazno drugačna od drugih lis in znamenj (znak grdega račka) ^[13];
• je hrapava ali luskasta na otip, srbi ali krvavi ^[14].

Pravila za prepoznavanje sumljivih sprememb s primeri razlaga članek Kdaj je znamenje nevarno.