Kazalo vsebine
- Katere vrste melanoma poznamo
- Kako melanom raste: vodoravno in navpično
- Površinsko rastoči melanom
- Nodularni melanom
- Lentigo maligna in lentigo maligna melanom
- Akralni lentiginozni melanom
- Redkejše oblike: amelanotični, dezmoplastični in mukozni melanom
- Kaj vrste pomenijo za samopregled
- Kdaj k zdravniku
- Pogosta vprašanja
- Viri
Katere vrste melanoma poznamo
Katere vrste melanoma poznamo? Slovenska priporočila invazivni kožni melanom delijo na štiri glavne vrste: površinsko rastoči melanom (približno 70 % melanomov), nodularni melanom (približno 15 %), lentigo maligna melanom (4 do 10 %) in akralni lentiginozni melanom (pri belcih približno 5 %). Redkejši sta dezmoplastični in mukozni melanom [1]. Vrste se razlikujejo po videzu, hitrosti rasti in mestu na telesu, zato si pri njihovem prepoznavanju pomagamo z različnimi pravili.
Kaj je melanom, kako pogost je in kako ga zdravijo, razlaga članek Melanom. Zdravljenje primarnega melanoma je pri vseh vrstah kirurško. Širina varnostnega roba je odvisna predvsem od debeline tumorja, pri nekaterih vrstah (lentigo maligna, akralni, mukozni in dezmoplastični melanom) pa jo zdravniki prilagodijo [1].
| vrsta | delež | kje in pri kom najpogosteje | kako raste | kaj pomaga pri prepoznavanju |
|---|---|---|---|---|
| površinsko rastoči | približno 70 % | ženske na nogah, moški na hrbtu; 40 do 60 let | najprej vodoravno | pravilo ABCDE |
| nodularni | približno 15 % | trup in okončine, pogosteje moški; 50 do 60 let | navpično, v globino | pravilo EFG |
| lentigo maligna melanom | 4 do 10 % | na soncu poškodovana koža glave in vratu; nad 65 let | dolgo vodoravno | lisa, ki se veča ali temni |
| akralni lentiginozni | pri belcih približno 5 % | dlani, podplati, pod nohti; po 60. letu | — | nova proga ali lisa, ki se spreminja |
Deleži, mesta, starosti in način rasti v tabeli so iz slovenskih priporočil iz leta 2024 [1]; pravila za prepoznavanje so opisana v spodnjih razdelkih.
Kako melanom raste: vodoravno in navpično
Pri melanomu in situ so rakave celice omejene na povrhnjico; zanj je značilna le vodoravna (radialna) rast, vzdolž kože. Melanom in situ je lahko predstopnja površinsko rastočega, akralnega ali lentigo maligna melanoma [1]. Izraz »in situ« pomeni, da celice še niso vrasle v globlje plasti kože in se niso razširile drugam [2]. Zdravijo ga z izrezom z robom 5 mm zdrave kože, po zdravljenju pa ga po slovenskih priporočilih spremljajo enako kot druge stadije melanoma [1].
Navpična (vertikalna) rast pomeni rast v globino kože. Značilna je za nodularni melanom [1], ki raste v globino hitreje kot površinsko rastoči [3]. Kako globoko sega melanom, patolog izmeri kot debelino po Breslowu — razlaga je v članku Melanom.
Površinsko rastoči melanom
Površinsko rastoči melanom je najpogostejša vrsta in predstavlja približno 70 % melanomov. Povezan je z občasnim (intermitentnim) izpostavljanjem UV sevanju. Pri ženskah se najpogosteje pojavlja na nogah, pri moških na hrbtu, največkrat med 40. in 60. letom. Lahko nastane na novo ali iz obstoječega znamenja [1].
Slovenska priporočila navajajo, da je pravilo ABCDE — asimetrija, nepravilni robovi, več barv, premer nad 6 mm in spreminjanje — v pomoč pri najpogostejših vrstah, površinsko rastočem in lentigo maligna melanomu [1]; tudi britanske smernice za splošne zdravnike ga pri lentigo maligna štejejo med ključne znake [4]. Britanski letak za bolnike iz leta 2017 pa opozarja, da je pri lentigo maligna pravilo manj uporabno kot pri drugih vrstah: navadno gre za rjavo liso na obrazu, ki se veča in je večja ali temnejša od drugih lis [2]. Pravilo s primeri razlaga članek Kdaj je znamenje nevarno: pravilo ABCDE in pravilo EFG.
Nodularni melanom
Nodularni melanom predstavlja približno 15 % melanomov. Najpogosteje se pojavlja med 50. in 60. letom, predvsem na trupu in okončinah, pogosteje pri moških. Zanj je značilna navpična rast in pogosto je razjeden [1]. Pogosto je tudi slabo obarvan: pri več kot 40 % je pigmenta malo ali ga ni [3]. Pod dermatoskopom je pigment viden pri približno 90 % nodularnih melanomov, povsem brez pigmenta pa jih je bilo v eni veliki seriji približno 10 % [3]. Po avstralskih podatkih predstavlja manj kot 15 % vseh melanomov, a do 70 % tistih, ki so debelejši od 3 mm [5].
Nodularni melanomi so pogosteje somerni, izbočeni, enakomerne barve in brez pigmenta, sprememba barve pa je pri njih redka [6]. Zato pogosto ne ustrezajo pravilu ABCD [5]. Pri takih spremembah pomaga pravilo EFG: sprememba, ki je izbočena (angl. elevated), čvrsta (angl. firm) in raste (angl. growing) več kot mesec dni, mora vzbuditi sum na melanom. Smernice svetujejo, naj tako spremembo zdravnik izreže ali jo hitro pošlje k specialistu [3].
Lentigo maligna in lentigo maligna melanom
Lentigo maligna je melanom in situ, ki se pojavlja na koži z veliko sonca, navadno na obrazu, vratu ali nadlakteh. Raste počasi, več let. Najpogostejša je pri starejših ljudeh, zlasti pri tistih, ki imajo na obrazu ali hrbtiščih rok veliko nenevarnih rjavih lis zaradi sonca (sončnih lentigov) [2] [4]. Večina ljudi z lentigo maligna je starejših od 40 let [7], največ primerov pa je med 65. in 80. letom [4].
Lentigo maligna je navadno dolgotrajna rjava lisa, ki se počasi veča in dobi temnejše predele; pogosto je večja ali temnejša od drugih lis na obrazu, redko rožnata ali barve kože [2]. Sprva je lahko podobna navadni pegi ali rjavi lisi, najpogosteje na nosu in licih [7]. Na prehod v invazivni melanom lahko kažejo nova bulica, več barv, zlasti modre ali črne, razjeda ali krvavitev [4]. Kako se nenevarne pege in sončni lentigi razlikujejo od nje, bo razlagal članek Pege in starostne pege.
Lentigo maligna melanom je invazivna oblika, pri kateri so celice vrasle globlje v kožo. Predstavlja 4 do 10 % melanomov in je povezan s kopičenjem UV sevanja skozi leta. Najpogosteje se pojavlja na s soncem poškodovani koži glave, vratu in trupa pri ljudeh, starejših od 65 let; prehod iz lentigo maligna v invazivni melanom lahko traja 10 do 15 let [1].
Akralni lentiginozni melanom
Akralni lentiginozni melanom predstavlja pri belcih približno 5 % melanomov in ga najpogosteje odkrijejo po 60. letu. Pojavlja se na dlaneh, podplatih, pod nohti in na koži prstov rok in nog; pri temnopoltih ljudeh je to prevladujoče mesto melanoma. Diagnostika in zdravljenje potekata po enakih načelih kot pri drugih vrstah, zaradi mesta pa zdravniki prilagodijo širino varnostnega roba in način pokritja rane [1].
Akralni melanomi niso povezani z izpostavljenostjo soncu in jih pogosteje odkrijejo pri ljudeh z rjavo ali temno poltjo [8]. To pomeni večji delež med vsemi melanomi, ne nujno več primerov: po ameriških registrskih podatkih je akralni lentiginozni melanom redek, njegov delež med melanomi pa je bil največji pri temnopoltih (36 %) [9]. Pogosto je slabo obarvan in ga pogosteje odkrijejo, ko je že debelejši [3]. Na kaj biti pozoren na dlaneh, podplatih in nohtih, razlaga članek Znamenja na dlaneh, podplatih in pod nohti.
Redkejše oblike: amelanotični, dezmoplastični in mukozni melanom
Slabo obarvani in amelanotični melanomi. Do 20 % melanomov je le delno obarvanih, povsem neobarvani (amelanotični) pa so precej redkejši. Nodularni, dezmoplastični in akralni lentiginozni melanomi so slabo obarvani pri več kot 40 %, površinsko rastoči in lentigo maligna melanomi pri približno 10 do 25 % [3]. Slabo obarvani melanomi so lahko podobni bazalnoceličnemu karcinomu [3]. Tudi obarvan melanom ni nujno samo rjav ali črn: v istem znamenju so lahko odtenki rjave in črne ter bela, rdeča ali modrikasta [10].
Dezmoplastični melanom je redka oblika (1 do 4 % melanomov). Navadno je to bledo rožnat vozlič na soncu izpostavljeni koži glave, vratu in zgornjega dela hrbta, ki ga je mogoče zamenjati za brazgotino, fibrom ali bazalnocelični karcinom [1].
Mukozni melanom je redek (manj kot 1 %) in se pojavi na sluznicah, na primer v ustih ali nosu. Ker so pigmentne lise na sluznicah razen izjemoma redke, zdravniki ob njih vedno pomislijo tudi na melanom, posebej pri spremembah na ustni sluznici [1].
Kaj vrste pomenijo za samopregled
Ker so melanomi videti različno, je pri samopregledu koristno uporabljati več pravil hkrati: pravilo ABCDE, znak grdega račka (znamenje, ki je drugačno od drugih) in pravilo EFG za izbočene spremembe, ki rastejo [3]. Pregledati je treba vso kožo, tudi nohte, kožo med prsti na nogah, podplate, ušesa in lasišče [11]. Kako to narediti korak za korakom, opisuje članek Samopregled kože.
Melanom ni vedno temen. Sprememba, ki raste, je razlog za pregled ne glede na barvo.
Pri otrocih, mlajših od 12 let, je melanom redek; slovenska priporočila navajajo, da so njegove klinične značilnosti podobne kot pri odraslih [1]. V ameriški raziskavi enega centra, ki je zajela 70 otrok in mladostnikov, zdravljenih zaradi melanoma ali melanocitnega tumorja, zdravljenega kot melanom, pa 60 % otrok do 10. leta in 40 % mladostnikov od 11. do 19. leta ni imelo klasičnih znakov ABCDE; pogosti so bili odsotnost pigmenta, krvavitev, bunkica, enakomerna barva in nastanek na novo [12]. Avtorji zato predlagajo, da pri otrocih poleg pravila ABCDE upoštevamo še te znake [12]. Več o tem piše v članku Znamenja pri otrocih. Strokovne izraze, kot sta »in situ« in »radialna rast«, na kratko pojasnjuje slovar pojmov.
Kdaj k zdravniku
Spremembo naj pogleda zdravnik (osebni zdravnik ali dermatolog), kadar:
- se ploska rjava lisa na obrazu veča, temni ali je drugačna od drugih lis [2] ali se na njej pojavi bulica [4];
- je bunkica izbočena, čvrsta in raste več kot mesec dni — tudi če je rožnata ali barve kože [3];
- se na nohtu ali v njegovi okolici pojavi pigmentacija ali druga sprememba nohta [1];
- se na sluznici, na primer v ustih, pojavi pigmentna lisa [1];
- sprememba krvavi, izloča izcedek ali je videti kot rana, ki se ne zaceli [13].
Pri pregledu povejte, od kdaj spremembo opažate in kako se je spreminjala; fotografija za primerjavo je v pomoč.
Pogosta vprašanja
Kaj je nodularni melanom?
Nodularni melanom je vrsta melanoma, ki raste predvsem v globino. Predstavlja približno 15 % melanomov in se pogosteje pojavi pri moških med 50. in 60. letom, na trupu in udih. Pogosto je someren, enakomerne barve in slabo obarvan ali brez pigmenta, zato ga pravilo ABCD slabo ujame. Izbočeno, čvrsto spremembo, ki raste več kot mesec dni, naj zdravnik pogleda hitro.
Kaj pomeni melanom in situ?
»In situ« pomeni, da so rakave celice omejene na povrhnjico, najbolj zunanjo plast kože, in še niso vrasle globlje. Tak melanom raste vodoravno, vzdolž kože. Je najzgodnejša oblika melanoma, ki jo zdravijo s kirurškim izrezom z robom 5 mm zdrave kože. Po zdravljenju sledijo redne kontrole pri dermatologu, enako kot pri drugih melanomih.
Kaj je lentigo maligna?
Lentigo maligna je zgodnja oblika melanoma, omejena na povrhnjico, ki se pojavi na koži z veliko sonca, najpogosteje na obrazu starejših ljudi. Navadno je to ploska rjava lisa, ki se počasi veča in je lahko večja ali temnejša od drugih lis. Sprva je lahko podobna navadni rjavi lisi ali pegi, zato naj liso na obrazu, ki se spreminja, pogleda dermatolog.
Ali je melanom vedno črne barve?
Ne. Melanom je pogosto rjav ali črn, lahko pa ima v istem znamenju več odtenkov, tudi rdeče, bele ali modrikaste. Do 20 % melanomov je le delno obarvanih, nekateri pa so povsem brez pigmenta in so videti rožnati ali barve kože. Zato je pri samopregledu pomembno opaziti spremembo, ki raste ali se spreminja, ne glede na njeno barvo.
- Objavljeno
- , posodobljeno
Vsebina temelji na virih, navedenih v razdelku Viri.
Besedilo je splošno in informativno ter ne nadomešča pregleda pri zdravniku. Posameznega znamenja ni mogoče oceniti na daljavo — ob spremembi znamenja ali kože se posvetujte z dermatologom ali osebnim zdravnikom.
Viri
- Onkologija (Onkološki inštitut Ljubljana): Reberšek M in sod. Priporočila za obravnavo bolnikov z melanomom kože (2024). Dostopano .
- British Association of Dermatologists: Lentigo maligna — patient information leaflet (2017). Dostopano .
- Medical Journal of Australia (Cancer Council Australia): Mar VJ in sod. Clinical practice guidelines for the diagnosis and management of melanoma: melanomas that lack classical clinical features (2017). Dostopano .
- Primary Care Dermatology Society: Melanoma: lentigo maligna melanoma (including lentigo maligna) (2026). Dostopano .
- Australian Family Physician: Kelly JW in sod. Nodular melanoma. No longer as simple as ABC (2003). Dostopano .
- Journal of the American Academy of Dermatology: Chamberlain AJ, Fritschi L, Kelly JW. Nodular melanoma: patients' perceptions of presenting features and implications for earlier detection (2003). Dostopano .
- DermNet: Lentigo maligna and lentigo maligna melanoma (2011). Dostopano .
- Cancer Research UK: Melanoma skin cancer (2025). Dostopano .
- Archives of Dermatology: Bradford PT in sod. Acral lentiginous melanoma: incidence and survival patterns in the United States, 1986-2005 (2009). Dostopano .
- American Academy of Dermatology: What to look for: ABCDEs of melanoma. Dostopano .
- Nacionalni inštitut za javno zdravje: Ultravijolično sevanje in zdravje (2022). Dostopano .
- Journal of the American Academy of Dermatology: Cordoro KM in sod. Pediatric melanoma: results of a large cohort study and proposal for modified ABCD detection criteria for children (2013). Dostopano .
- Združenje slovenskih dermatovenerologov / Euromelanoma: Vaša koža je dragocena. Redno jo pregledujte. (zloženka Euromelanoma 2026) (2026). Dostopano .
Preberite tudi
- Melanom: kaj je, kako ga prepoznamo in kako ga zdravijoMelanom je rak pigmentnih celic, ki najpogosteje nastane na koži. V Sloveniji je leta 2023 zanj zbolelo 849 ljudi, približno 80 % melanomov pa je bilo odkritih v omejenem stadiju. Diagnozo potrdi histološki pregled izrezane spremembe; zdravljenje je predvsem kirurško, pri razsejani bolezni in večjem tveganju ponovitve pa tudi sistemsko.
- Znamenja na dlaneh, podplatih in pod nohti ter melanom na nohtuZnamenja na dlaneh in podplatih so pogosta in večinoma nenevarna, temna proga na nohtu pa ima pogosto nenevaren vzrok, na primer krvavitev po poškodbi ali glivično okužbo. Melanom na teh mestih je redek, a ga pogosto odkrijejo pozneje kot drugje. Novo ali spreminjajočo se progo na nohtu ali liso na podplatu naj pogleda dermatolog.
- Kdaj je znamenje nevarno: pravilo ABCDE, znak grdega račka in EFGZnamenje naj pogleda zdravnik, kadar je nesimetrično, ima nepravilne robove ali več barv, je večje od 6 mm ali se spreminja (pravilo ABCDE), kadar je opazno drugačno od ostalih (znak grdega račka) ali kadar je izbočeno, čvrsto in raste (pravilo EFG). Opozorilni znak ni diagnoza; znamenje oceni zdravnik.
