Znamenja pri otrocih: kaj je običajno in kdaj k zdravniku

Kaj je pri otrokovih znamenjih običajno

Znamenja pri otrocih so večinoma nenevarna. Nova znamenja se pojavljajo v otroštvu in najstniških letih. Ko otrok raste, se znamenja sorazmerno povečajo, normalno pa je tudi, da potemnijo, posvetlijo ali celo zbledijo ^[1]. Take spremembe so pogoste in so redko znak melanoma, ki je pri majhnih otrocih redek ^[1].

Normalno je tudi, da se dojenček rodi z znamenji in da nova znamenja nastajajo zlasti pri otrocih in najstnikih ^[2]. Pridobljena znamenja nastajajo predvsem v prvih dveh desetletjih življenja; na njihovo število vplivajo dednost in izpostavljenost soncu, zlasti v zgodnjem otroštvu ^[3]. Do odrasle dobe ima otrok pogosto 12 do 20 znamenj ^[1]; odrasli svetle polti jih imajo pozneje večinoma 10 do 40 ^[4]. Kako se število znamenj spreminja od otroštva do starosti, razlaga članek Kako znamenja nastanejo in se razvijajo skozi življenje.

Pri otroku ni opozorilno to, da znamenje raste skupaj z njim, ampak da raste hitreje od otroka ali izstopa med drugimi znamenji.

Prirojena znamenja

Prirojeno (kongenitalno) znamenje je prisotno ob rojstvu ali se pojavi kmalu po njem. Majhno prirojeno znamenje ima približno eden od 100 novorojenčkov, srednje veliko približno eden od 1.000 ^[5]. Razvrščamo jih po največjem premeru, ki ga bodo predvidoma dosegla v odrasli dobi: majhna merijo manj kot 1,5 cm, srednja 1,5 do 20 cm, velika več kot 20 do 40 cm in orjaška več kot 40 cm ^[6].

Prirojeno znamenje navadno raste sorazmerno z otrokom. Lahko postane temnejše, izbočeno, bolj grčasto in dlakavo, zlasti okoli pubertete, včasih pa tudi manjše in manj opazno ^[5]. Pri srednje velikih in velikih prirojenih znamenjih slovenska priporočila svetujejo redne dermatološke kontrole ^[7], otrok z velikim ali orjaškim prirojenim znamenjem pa naj bo pod nadzorom dermatologa ^[1]. Prirojenega znamenja ni treba zdraviti, razen če obstaja tveganje za kožnega raka, ki je večje pri velikih znamenjih ^[8]. Velikostne skupine in tveganje podrobneje opisuje članek Prirojena znamenja.

Druga znamenja pri dojenčkih

Večina znamenj, s katerimi se otroci rodijo ali ki se pojavijo kmalu po rojstvu, je nenevarnih in mnoga izginejo brez zdravljenja ^[8]. Poleg pigmentnih znamenj so pri dojenčkih pogosta tudi žilna znamenja.

Lososova lisa

Lososova lisa (ljudsko tudi »štorkljin ugriz«) je ploska rožnata ali rdeča lisa, pogosto na vekah, glavi ali vratu. Je zelo pogosta in bolje vidna, ko dojenček joka. Na čelu in vekah navadno zbledi do 2. leta, na zatilju in vratu lahko ostane dlje ^[8].

Modrosiva lisa

Modrosiva lisa je podobna modrici in je navadno na spodnjem delu hrbta, zadnjici, rokah ali nogah. Prisotna je že ob rojstvu in je najpogostejša pri dojenčkih z rjavo ali temno poltjo. Zdravljenja ne potrebuje in navadno izgine do 4. leta ^[8].

Kavne lise

Kavne lise (franc. café-au-lait) so svetlo ali temno rjave ploske lise, ki so lahko kjer koli na telesu. Pogoste so: mnogi otroci imajo eno ali dve. Otroka s šestimi ali več takimi lisami naj pogleda zdravnik, ker so lahko znak nevrofibromatoze tipa 1 ^[8].

Rdeča bunkica, ki raste po rojstvu

Izbočena rdeča bunkica, ki se pojavi kmalu po rojstvu, je navadno hemangiom (»jagodasto znamenje«). Najhitreje raste v prvih mesecih, po ameriških smernicah med 1. in 3. mesecem, rast pa se pri večini konča do 5. meseca ^[9]. Nato se krči in po navedbah NHS navadno izgine do 7. leta ^[8]. Hemangiom ob očesu, na ustnicah, nosu, v predelu plenic ali hemangiom, ki se razjeda, naj zdravnik pogleda zgodaj, idealno do 1. meseca starosti ^{[9] [10]}. Drugače je z vinskim znamenjem, ki je prisotno že ob rojstvu in brez zdravljenja lahko potemni in postane grčasto ^[8]. Kako ju ločimo in kdaj je potreben zgodnji pregled, razlaga članek Hemangiom pri dojenčkih.

Preglednica povzema NHS ^[8]; podatek o rasti prirojenega znamenja je iz DermNet ^[5], o rasti hemangioma in zgodnjem pregledu pa iz ameriških smernic ^{[9] [10]}.

Spitzov in halo nevus

Spitzov nevus je redkejša vrsta znamenja, ki se pogosto pojavi pred 20. letom; pri odraslih je redkejši ^[11]. Po podatkih DermNet ga v približno 70 % primerov odkrijejo v prvih 20 letih življenja ^[12]. Navadno je izbočena kupolasta bunkica, pogosto rožnate ali rdeče barve, lahko pa tudi temnejša. Na začetku navadno raste razmeroma hitro, nato se rast ustavi ^[11].

Spitzov nevus je nenevaren, vendar je lahko zelo podoben melanomu — pogosto tudi pod mikroskopom ^[1]. Zato zdravnik svetuje odstranitev in mikroskopski pregled ali pa znamenje spremlja ^[11]. Slovenska priporočila pri otrocih navajajo, da je pigmentirani Spitzov nevus klinično težko ločiti od melanoma, zato je priporočljiv izrez celotne spremembe s histološkim pregledom (ekscizijska biopsija) ^[7]. Spitzovega nevusa ne odstranjujejo z žganjem, strganjem, zamrzovanjem ali laserjem, ampak kirurško ^[11].

Halo nevus je nenevarno znamenje, okoli katerega se pojavi bel obroč kože brez pigmenta. Najpogosteje se pojavi pri starejših otrocih in mladih odraslih. Osrednje znamenje v nekaj mesecih, včasih letih zbledi, koža pa se postopno spet obarva; zdravljenje ni potrebno ^[13]. Pregled je smiseln, če se halo pojavi pri starejši osebi ali okoli znamenja, ki je videti nenavadno ^[13]. Obe vrsti podrobneje opisuje članek Vrste znamenj, izraza na kratko razlaga tudi slovar pojmov.

Melanom pri otrocih

Melanom je pri otrocih redek, po slovenskih priporočilih zlasti pri mlajših od 12 let ^[7]. Ista priporočila navajajo, da so njegove klinične značilnosti podobne kot pri odraslih ^[7].

V ameriški raziskavi 70 otrok in mladostnikov, zdravljenih zaradi melanoma, pa 60 % otrok, starih do 10 let, in 40 % starih od 11 do 19 let ni imelo klasičnih znakov pravila ABCDE ^[14]. Pogostejši so bili sprememba brez pigmenta, krvavenje, bunkica, enakomerna barva, različna velikost in nova sprememba na koži brez znamenja ^[14]. Avtorji so zato predlagali dodatna merila za otroke; gre za predlog ene raziskave, ne za uradno smernico ^[14].

Za starše to pomeni, da je razlog za pregled tudi rožnata ali kožne barve bunkica, ki raste, ne samo temno znamenje. Pravilo ABCDE in druge opozorilne znake razlaga članek Kdaj je znamenje nevarno.

Ob diagnozi melanoma pri otroku slovenska priporočila svetujejo še dodatno mnenje o histološkem izvidu; po potrditvi diagnoze se zdravljenje praviloma ne razlikuje od zdravljenja odraslih ^[7].

Zaščita pred soncem v otroštvu

Izpostavljenost soncu je najpomembnejši okoljski dejavnik za nastanek znamenj, zlasti v zgodnjem otroštvu; k temu prispeva že zmerno sončenje, ne le opekline ^[3]. Opekline v otroški dobi povečajo tveganje za melanom, zato slovenska priporočila poudarjajo, da je zaščita kože pred UV sevanjem v otroštvu zelo pomembna ^[7].

Dojenčkov in malih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljamo soncu. Ko je sonce najmočnejše, naj bodo v senci, zaščiteni z obleko in pokrivalom. Kreme z zaščitnim faktorjem 30 ali več lahko začnemo uporabljati po 6. mesecu starosti, na delih telesa, ki jih ne moremo pokriti z obleko ^[15]. Podrobna navodila za vse starosti so v članku Otroci in sonce.

Kako spremljati otrokova znamenja

Za samopregled kože slovenski dermatologi svetujejo, da si kožo pregledamo enkrat mesečno ^[16]. Za otroke posebnega priporočila o pogostosti viri ne navajajo. Starši si lahko otrokovo kožo ogledajo ob kopanju ali preoblačenju in pri tem ne pozabijo na lasišče, podplate, kožo med prsti in nohte, ki jih NIJZ omenja pri samopregledu ^[17]. Navada iz otroštva lahko ostane vse življenje ^[1].

Rast skupaj z otrokom je običajna. Opozorilno je znamenje, ki raste ali se spreminja hitro ali postane drugačno od ostalih otrokovih znamenj ^[1]. Fotografija z merilom ob znamenju olajša primerjavo čez nekaj mesecev; kako fotografirati, da so posnetki primerljivi, opisuje članek Fotografiranje in spremljanje znamenj.

Kdaj k zdravniku

Otrokovo znamenje naj pogleda zdravnik, kadar:

• raste ali se spreminja hitro ali je videti drugačno od drugih otrokovih znamenj ^[1];
• je izbočeno in kupolasto, ima nazobčan rob ali več barv ^[1];
• krvavi brez razloga ali je videti kot odprta rana ^[1];
• je to rožnata ali kožne barve bunkica, ki raste ^[14];
• ima otrok 50 ali več znamenj ali veliko oziroma orjaško prirojeno znamenje ^[1];
• je znamenje ob rojstvu blizu očesa, nosu ali ust, se je povečalo, potemnelo ali postalo grčasto ali je boleče ^[8];
• ima dojenček hemangiom ob očesu, na ustnicah, nosu ali v predelu plenic ali hemangiom, ki se razjeda; takega naj zdravnik pogleda zgodaj, v prvih tednih ^{[9] [10]};
• ima otrok šest ali več kavnih lis ^[8].

Znamenj, ki niso sumljiva, ni treba preventivno odstranjevati: slovenska priporočila preventivnih izrezov klinično nenevarnih znamenj ne svetujejo ^[7]. O pregledu se lahko najprej posvetujete z otrokovim izbranim pediatrom, ki presodi, ali je potreben pregled pri dermatologu. Kdo ima zaradi števila znamenj ali drugih dejavnikov večje tveganje, razlaga steber Otroci, nosečnost in večje tveganje.