Kako fotografirati in spremljati znamenja doma

Zakaj znamenja fotografiramo

Spomin ni zanesljiv merilni pripomoček. Pri oceni znamenja je eden najpomembnejših opozorilnih znakov spreminjanje — črka E v pravilu ABCDE —, za to pa potrebujemo primerjavo s prejšnjim stanjem ^[1]. Fotografija je preprost zapis tega stanja.

Raziskave kažejo, da fotografije pomagajo. Pri 50 ljudeh z več atipičnimi znamenji je dostop do izhodiščnih fotografij izboljšal prepoznavanje novih in spremenjenih znamenj: občutljivost samopregleda se je dvignila s 60 na 72 %. Spremembe so v raziskavi ustvarili umetno, s svinčnikom za oči, in jih iskali le na trupu ^[2]. Pregled 25 raziskav je pokazal, da slikovni pripomočki — na primer slike melanoma v izobraževalnih gradivih, karte telesa in fotografije — spodbujajo samopregled in povečajo njegovo natančnost ^[3].

Euromelanoma in Britansko združenje dermatologov svetujeta, da si ugotovitve ob samopregledu zapišemo ali jih fotografiramo ^{[4] [5]}. Fotografije pomagajo tudi zdravniku, saj pokažejo, kako se je sprememba spreminjala ^[6]. Fotografiranje je del rednega samopregleda kože po korakih.

Kaj potrebujemo

• telefon ali fotoaparat;
• dobro svetlobo — naravno, močno svetlobo, na primer skozi okno, ali, kadar je ni, namizno ali drugo svetilko, usmerjeno na kožo ^[6];
• enobarvno, nevtralno ozadje, na primer steno, brisačo ali rjuho ^[6];
• merilo: kovanec ali ravnilo ^[6];
• za hrbet in druga težko vidna mesta pomoč partnerja ali svojca, sicer samosprožilec ali palico za sebke ^[6];
• karto telesa za zapis, kje je posamezno znamenje ^[7].

Kako znamenje fotografiramo — korak za korakom

1. Svetloba. Postavite se k oknu ali v dobro osvetljen prostor. Svetloba naj pada na kožo, ne od zadaj; na posnetku naj ne bo senc in bleščanja ^[6]. Odstranite nakit in umaknite vse, kar meče senco, tudi lase ^[8].
2. Priprava kože in telefona. Z mesta, ki ga fotografirate, odstranite ličila ali lak za nohte; v fotoaparatu telefona izklopite vse filtre ^[6].
3. Trije posnetki. Ameriško dermatološko združenje svetuje tri vrste posnetkov ^[6]:
   • orientacijski pokaže, kje na telesu je znamenje;
   • primerjalni pokaže znamenje in okolno kožo;
   • bližnji pokaže podrobnosti.
4. Merilo. Ob znamenje položite kovanec ali ravnilo, ki ga ne prekriva ^[6].
5. Vsakič enako. Znamenje naj bo v sredini posnetka, telefon pa vsakič obrnjen enako ^[8]. Navodila za posnetke na domu, ki so jih leta 2020 objavili avstralski in ameriški strokovnjaki za melanom, svetujejo, naj bo telefon pri preglednem posnetku znamenja približno 20 cm od kože ^[8]. Pomembno je, da vsako znamenje vsakič fotografirate enako — pri enaki svetlobi, z enake razdalje in v enakem položaju telesa —, da so posnetki primerljivi.
6. Preverba in zapis. Preverite, ali je posnetek oster, brez senc in bleščanja ter z enakimi barvami, kot jih vidite na koži ^[6]. Zabeležite mesto na telesu ^[8] in datum.

Uporaben posnetek je torej oster, brez senc in bleščanja, posnet brez filtrov in z merilom ob znamenju ^[6]. Med seboj so težko primerljivi tudi posnetki z različne razdalje ali pod drugim kotom.

Karta telesa in fotografije celega telesa

Karta telesa je obris telesa, na katerega označimo znamenja, ob vsakem pa si zapišemo, kako je videti. Ameriško dermatološko združenje ponuja tako karto za samopregled ^[7]. V raziskavi, v kateri so udeleženci iskali umetno dodane spremembe na fotografijah svojega hrbta, so tisti s karto pravilneje prepoznali spremembe (60 % proti 33 %); raziskava je bila majhna in ni vključevala pravih melanomov ^[9].

Ljudem z displastičnimi (atipičnimi) znamenji Britansko združenje dermatologov svetuje, da ob različnih časih s telefonom posnamejo celo telo, da lahko znamenja primerjajo in opazijo spremembe ^[10]. Kaj atipična znamenja pomenijo, opisuje članek atipična znamenja.

Pri ljudeh z velikim tveganjem lahko zaporedna digitalna dermatoskopija in fotografiranje celega telesa pri zdravniku pomagata odkriti melanom v zgodnji fazi ^[11]. Domače fotografije teh posnetkov ne nadomestijo — več v članku digitalna dermatoskopija in mapiranje znamenj.

Kaj na posnetkih primerjamo

Ob primerjavi novih posnetkov s prejšnjimi se vprašamo, ali se je znamenje spremenilo po velikosti, obliki, barvi ali površini — to je pomen črke E v pravilu ABCDE ^[1]. Britansko združenje dermatologov svetuje, naj zdravniku povemo za vsako znamenje ali temu podobno liso, ki se v tednih ali mesecih veča ^[5]. Pozorni smo tudi na:

• nova znamenja in lise, ki jih prej ni bilo ^[5];
• spremembo oblike, barve ali teksture ^[5];
• znamenje, ki je drugačno od ostalih.

Fotografija ne pokaže vsega, zato si ob posnetku zapišemo še, kar opazimo sami: ali je znamenje postalo bolj izbočeno, ali ima več kot dve barvi, ali srbi, krvavi, boli ali je postalo luskasto ali hrapavo ^[8]. Pri primerjavi pomaga ravnilo na posnetku: tako vidimo, ali je znamenje res zraslo ali je bil telefon le bližje.

Kako pogosto fotografiramo in primerjamo

Kožo si je dobro pregledati enkrat mesečno ^[12]; ob tem znamenja primerjamo s prejšnjimi posnetki. Dermatolog v članku Skin Cancer Foundation za to svetuje opomnik v koledarju telefona, na primer za prvi dan v mesecu ^[13].

Kako pogosto posnetke ponoviti, viri svetujejo različno:

• dermatolog v članku Skin Cancer Foundation nekaterim bolnikom svetuje fotografije in primerjavo iz meseca v mesec ^[13];
• Melanoma Institute Australia za spremljanje sprememb svetuje fotografije vsakih nekaj mesecev ^[14];
• Ameriško dermatološko združenje svetuje, naj pogostost posamezniku priporoči dermatolog ^[6].

Znamenje, ki ga spremljamo po nasvetu zdravnika, fotografiramo po njegovih navodilih.

Zasebnost in hramba fotografij

Fotografije kože so osebni, pogosto tudi intimni podatki. Ameriško dermatološko združenje opozarja, da posnetki vsebujejo zdravstvene podatke, ki jih je treba varovati, zato način pošiljanja dogovorimo z ambulanto ^[6].

Nekaj praktičnih nasvetov: posnetke hranimo v ločenem albumu ali zaklenjeni mapi, premislimo o samodejnem nalaganju v oblak in deljenju albumov, posnetkov intimnih predelov pa ne pošiljamo po klepetalnicah — ta mesta naj zdravnik pogleda ob pregledu.

Pri aplikacijah je potrebna previdnost. Pregled 41 aplikacij z umetno inteligenco je pokazal, da jim večinoma manjka preglednost glede razvoja algoritmov, rabe podatkov in zasebnosti uporabnikov ^[15]. Britansko združenje dermatologov opozarja, da nekatere aplikacije fotografije kože uporabljajo za razvoj svojih algoritmov, in svetuje, naj podatkov ne damo, če ni jasno, kako jih bodo uporabili ^[16]. Več v članku aplikacije za znamenja.

Kdaj fotografija ne zadošča

Fotografija ne pokaže, kakšno je znamenje na otip in ali srbi. Ne nadomesti niti pregleda z dermatoskopom, s katerim izkušen zdravnik prepozna več melanomov kot s prostim očesom ^[17]. O tem pregledu piše članek dermatoskopija.

Nekaterih sprememb ne spremljamo s fotografijami doma. Sprememba, ki je izbočena, čvrsta in raste več kot mesec dni, mora vzbuditi sum na melanom ^[18]. Nodularni melanom praviloma raste hitro, s spremembami, ki so opazne v dneh ali tednih ^[19]. Tako spremembo ali znamenje, ki krvavi ali se ne zaceli, pokažemo zdravniku čim prej in ne čakamo na naslednjo primerjavo. Opozorilne znake razlaga članek pravilo ABCDE in EFG.

Če pregleda ni mogoče dobiti takoj, lahko bližnji posnetki spremembe vsakih nekaj dni zdravniku pomagajo videti, ali in kako se spreminja ^[20] — kot pomoč, ne kot nadomestilo pregleda.

Fotografija ni diagnoza. O znamenju, ki nas skrbi, odloči zdravnik — ne fotografija in ne aplikacija.

Kdaj k zdravniku

Znamenje naj pogleda zdravnik, kadar na posnetkih ali ob samopregledu opazimo, da:

• se je znamenje povečalo ali spremenilo obliko ali barvo;
• se je v odrasli dobi pojavilo novo znamenje;
• je znamenje opazno drugačno od ostalih;
• je sprememba izbočena, čvrsta in raste — tako spremembo naj zdravnik pogleda čim prej ^[18];
• znamenje krvavi ali je videti kot rana, ki se ne zaceli ^[21].

Fotografije in karto telesa prinesite na pregled — povedo, od kdaj in kaj se je spremenilo.