Kazalo vsebine
- Kaj pomeni, da je znamenje atipično
- Kako je atipično znamenje videti
- Kako pogosta so atipična znamenja
- Kolikšno je tveganje za melanom
- Sindrom atipičnih znamenj
- Kaj pomeni »displastični nevus« v histološkem izvidu
- Kako atipična znamenja spremljamo
- Ali atipična znamenja odstraniti
- Kdaj k zdravniku
- Pogosta vprašanja
- Viri
Kaj pomeni, da je znamenje atipično
Ali je atipično znamenje rak? Ne. Beseda »displastično« pomeni, da je znamenje videti nenavadno, ni pa rakavo. Nekatera displastična znamenja se lahko spremenijo v melanom, večina pa ne [1]. Ljudje z več atipičnimi znamenji imajo večje tveganje za melanom [2], zato je pri njih smiselno redno spremljanje kože.
Običajna znamenja so skupki pigmentnih celic (melanocitov), majhni ter enakomerne barve in zgradbe; v displastičnih znamenjih so te celice nepravilne [1]. Izraza »atipično« in »displastično« se v vsakdanji rabi pogosto uporabljata kot sopomenki [3]; tudi v nekaterih letakih za bolnike se mešata [1]. Strogo vzeto pa:
- o klinično atipičnem znamenju govori zdravnik po videzu ob pregledu;
- displastično znamenje je atipično znamenje, ki izpolnjuje določena histološka merila [4] — ali je znamenje displastično, pove patolog po pregledu pod mikroskopom [1].
Kako se atipična znamenja razlikujejo od drugih vrst, kratko opisuje članek Vrste znamenj.
Kako je atipično znamenje videti
Po slovenskih priporočilih o klinično atipičnem znamenju govorimo, kadar je neenakomerno obarvano, večje od 6 mm, nepravilne ali nesimetrične oblike in zabrisanih robov [2]. Britanski dermatologi dodajajo, da je navadno večje od običajnega znamenja (5 do 10 mm ali več), da ima lahko več odtenkov, na primer rjave, rožnate in črne, ter da je lahko ravno ali izbočeno [1].
Atipična znamenja se lahko pojavijo kjer koli, pogosto na trupu, tudi na lasišču, glavi ali vratu, na obrazu pa redko [3]. Niso vsa povezana s soncem in so lahko tudi na koži, ki navadno ni izpostavljena soncu [1]. Displastična znamenja navadno ne srbijo, ne krvavijo in se ne vnamejo [1].
Opis atipičnega znamenja je podoben opozorilnim znakom pravila ABCDE, nekaterih displastičnih znamenj pa od melanoma po videzu ni mogoče zanesljivo ločiti [1]. Zato atipična znamenja oceni zdravnik.
Dermatolog si pri tem pomaga z dermatoskopom, ki pokaže zgradbo znamenja pod površjem kože. Najpreprostejši dermatoskopski algoritem po slovenskih priporočilih je tritočkovni seznam: nesimetričnost, nepravilna pigmentna mreža in modro-bele strukture. Kadar zdravnik ugotovi vsaj dve od teh treh meril, spremembo izreže in pošlje na histološki pregled [2]. Pri ploskih znamenjih, ki niso jasno nenevarna, lahko zdravnik namesto takojšnjega izreza znamenje dermatoskopsko slika in ga po krajšem času ponovno primerja, da vidi, ali se spreminja [4]. Pravilo ABCDE in druge opozorilne znake razlaga članek Kdaj je znamenje nevarno.
Kako pogosta so atipična znamenja
Po britanskih podatkih ima vsaj eno displastično znamenje približno eden od 15 ljudi bele polti [1]. Pogostejša so pri ljudeh [1]:
- svetle polti, z rdečimi lasmi in modrimi očmi;
- ki so že imeli displastično znamenje — kdor ima eno, bo pozneje verjetneje dobil še katero;
- s hudimi sončnimi opeklinami v otroštvu;
- z redkim sindromom atipičnih znamenj, ki je lahko deden.
Kolikšno je tveganje za melanom
Posamezno atipično znamenje se večinoma ne spremeni v melanom [1]. Tveganje je povezano predvsem s številom atipičnih znamenj: po slovenskih priporočilih imajo ljudje z dvema atipičnima znamenjema približno dvakrat večje tveganje za melanom, ljudje s petimi pa približno šestkrat večje kot ljudje brez atipičnih znamenj [2]. Metaanaliza 46 raziskav je za pet atipičnih znamenj v primerjavi z nobenim izračunala relativno tveganje 6,36; podobno, približno 6,9-kratno tveganje, je pokazala za 101 do 120 navadnih znamenj v primerjavi z manj kot 15 [5].
Te številke so relativne: povedo, kolikokrat pogosteje za melanomom zbolijo ljudje z več atipičnimi znamenji kot ljudje brez njih. Ne povedo, kolikšna je verjetnost, da se bo prav določeno znamenje spremenilo v melanom — ta je za posamezno znamenje zelo majhna [6].
Atipično znamenje ni rak. Je znak, da je kožo smiselno redno spremljati.
Sindrom atipičnih znamenj
O sindromu atipičnih znamenj govorimo, kadar ima človek veliko znamenj, med njimi več atipičnih, in znamenja na neobičajnih mestih, kot so zadnjica, stopala, lasišče in dojke. Po slovenskih priporočilih imajo ljudje s tem sindromom do dvajsetkrat večje tveganje za melanom [2].
Sindrom je redek in je lahko deden, večina displastičnih znamenj pa ni dednih [1]. Pri nekaterih ljudeh se veliko atipičnih znamenj pojavlja skupaj z melanomom v družini; Ameriška akademija za dermatologijo tako družinsko obliko opisuje kot več kot 50 znamenj, med njimi nekaj atipičnih, in krvnega sorodnika z melanomom [3]. Če je imel kdo v družini melanom, to povejte zdravniku.
Ljudem z več kot 50 znamenji ali s sindromom atipičnih znamenj slovenska priporočila svetujejo redne letne preglede pri dermatologu [2]. Kdo še sodi med ljudi z večjim tveganjem, opisuje članek Otroci, nosečnost in večje tveganje.
Kaj pomeni »displastični nevus« v histološkem izvidu
Ko zdravnik znamenje odstrani, ga pošlje patologu, ki pod mikroskopom presodi, ali je displastično [1]. Izvid lahko opiše tudi, kako izrazite so spremembe celic, in ali je bilo znamenje v celoti odstranjeno.
Britanski dermatologi pojasnjujejo, da pri blago ali zmerno spremenjenem displastičnem znamenju, ki je bilo v celoti odstranjeno, navadno ni treba nadaljnjega zdravljenja. Kadar patolog ugotovi izrazitejše spremembe, zdravnik včasih svetuje še manjši poseg, s katerim izrežejo rob zdrave kože okoli mesta, kjer je bilo znamenje [1]. Ameriško strokovno soglasje iz leta 2015 prav tako navaja, da blago in zmerno displastičnih znamenj, izrezanih s čistimi robovi, ni treba ponovno izrezati [7]. Znamenje, ki je bilo v celoti odstranjeno, se ne bi smelo ponoviti [1].
Kaj izvid pomeni v posameznem primeru in ali je potreben dodatni poseg, vedno razloži in odloči lečeči zdravnik. Kaj še lahko piše v izvidu, razlaga članek Histološki pregled.
Kako atipična znamenja spremljamo
Samopregled. Slovenska priporočila poudarjajo, da je samopregledovanje pigmentnih sprememb posebej pomembno pri ljudeh s številnimi znamenji in pri svetlolasih ter pegastih rdečelascih [2]. Slovenski dermatologi svetujejo, da si kožo pregledamo enkrat mesečno in smo pozorni na znamenja, ki spreminjajo velikost, barvo ali obliko, so nesimetrična ali imajo neenakomerne robove [8]. Pri atipičnih znamenjih je pomembno pregledati vso kožo, tudi kožo ob robu lasišča, podplate, pazduhe in zadnjico [1]. Postopek opisuje članek Samopregled kože.
Fotografije. Pri spremljanju pomaga niz fotografij celega telesa, posnetih ob različnih časih, tudi s telefonom, da je mogoče znamenja primerjati in opaziti spremembe [1]. Kako fotografirati dosledno, bo razlagal članek Fotografiranje in spremljanje znamenj.
Pregledi pri dermatologu. Ljudem z več kot 50 znamenji ali s sindromom atipičnih znamenj slovenska priporočila svetujejo pregled enkrat letno [2]. Pri ljudeh z velikim tveganjem evropske smernice omenjajo zaporedno digitalno dermatoskopijo in fotografiranje celega telesa, ki pomagata odkriti melanom v zgodnji fazi [9]. V metaanalizi 14 raziskav, ki je zajela 5.787 ljudi z večjim tveganjem, je bil pri takem spremljanju med odkritimi melanomi delež melanomov in situ in tankih melanomov večji kot v splošni populaciji, izrezali pa v povprečju manj kot eno znamenje na osebo [10]. Več v članku Digitalna dermatoskopija in mapiranje znamenj.
Zaščita pred soncem. Ljudem z displastičnimi znamenji britanski dermatologi svetujejo, naj se izogibajo sončnim opeklinam in solariju ter naj kožo pokrivajo z oblačili in pokrivalom; krema za zaščito pred soncem je dodatna zaščita, ne nadomestek oblačil in sence [1].
Ali atipična znamenja odstraniti
Vseh atipičnih znamenj ni smiselno odstraniti. Slovenska priporočila pravijo, da preventivni izrezi klinično nenevarnih pigmentnih sprememb niso indicirani [2]. Tudi po ameriški modelski oceni bi sistematično odstranjevanje nesumljivih znamenj pri mladih ljudeh z zelo veliko znamenji in brez drugih dejavnikov tveganja prineslo malo koristi [6]. Pri ljudeh z veliko displastičnimi znamenji odstranitev vseh ni izvedljiva, zato je pomembno spremljanje kože [1].
Odstranitev je smiselna, kadar je znamenje zelo drugačno od drugih ali ga od melanoma ni mogoče zanesljivo ločiti. Zdravnik ga takrat odstrani v lokalni anesteziji in pošlje na pregled pod mikroskopom [1].
Kdaj k zdravniku
Znamenje naj pogleda zdravnik (osebni zdravnik ali dermatolog), kadar:
- se atipično ali drugo znamenje spreminja po velikosti, obliki ali barvi [8];
- je znamenje opazno drugačno od drugih znamenj (znak grdega račka) [2];
- se v odrasli dobi pojavi novo znamenje [4];
- znamenje srbi, krvavi ali je videti kot rana, ki se ne zaceli [8];
- je na koži več kot 50 znamenj ali je dermatolog ugotovil sindrom atipičnih znamenj — takrat slovenska priporočila svetujejo redne letne preglede [2];
- je imel kdo v družini melanom in je na koži veliko znamenj, med njimi nekaj atipičnih — to povejte zdravniku [3].
Pogosta vprašanja
Ali je atipično znamenje rak?
Ne. Atipično ali displastično znamenje je videti nenavadno, na primer je večje, ima zabrisan rob ali več odtenkov, vendar ni rakavo. Večina takih znamenj se nikoli ne spremeni v melanom. Ljudje z več atipičnimi znamenji pa imajo večje tveganje za melanom kot ljudje brez njih, zato je pri njih smiselno redno spremljanje kože.
Kaj pomeni displastični nevus v izvidu?
Displastični nevus je izraz, s katerim patolog po pregledu pod mikroskopom opiše znamenje z nepravilnimi celicami, ki ni melanom. V izvidu je lahko opisano tudi, kako izrazite so spremembe in ali je bilo znamenje v celoti odstranjeno. Kaj izvid pomeni v posameznem primeru in ali je potreben dodatni poseg ali samo spremljanje, razloži lečeči zdravnik.
Ali je treba vsa atipična znamenja odstraniti?
Ne. Slovenska priporočila pravijo, da preventivni izrezi znamenj, ki niso sumljiva, niso indicirani, pri veliko znamenjih pa odstranitev vseh tudi ni smiselna. Zdravnik odstrani znamenje, ki je opazno drugačno od drugih ali ga od melanoma ne more zanesljivo ločiti, in ga pošlje na histološki pregled. Ostala znamenja spremljamo s samopregledom, fotografijami in pregledi.
Ali imajo ljudje z več znamenji na koži večje tveganje kožnega raka?
Da, za melanom. Tveganje narašča s številom znamenj in še posebej s številom atipičnih znamenj: po slovenskih priporočilih dve atipični znamenji tveganje približno podvojita, pet pa ga poveča približno šestkrat v primerjavi z ljudmi brez atipičnih znamenj. Ljudem z več kot 50 znamenji ali s sindromom atipičnih znamenj priporočila svetujejo redne letne preglede pri dermatologu.
Kako pogosto naj grem na preventivni pregled k zdravniku?
Slovenska priporočila redne letne preglede pri dermatologu svetujejo ljudem z večjim tveganjem: z več kot 50 znamenji, s sindromom atipičnih znamenj, s kožnim rakom v anamnezi ali s hudo poškodbo kože zaradi sonca. Vsem priporočajo samopregled kože, ki ga slovenski dermatologi svetujejo enkrat mesečno. Natančen razpored pregledov dogovorite z dermatologom.
- Objavljeno
- , posodobljeno
Vsebina temelji na virih, navedenih v razdelku Viri.
Besedilo je splošno in informativno ter ne nadomešča pregleda pri zdravniku. Posameznega znamenja ni mogoče oceniti na daljavo — ob spremembi znamenja ali kože se posvetujte z dermatologom ali osebnim zdravnikom.
Viri
- British Association of Dermatologists: Dysplastic (atypical) naevus — patient information leaflet (2022). Dostopano .
- Onkologija (Onkološki inštitut Ljubljana): Reberšek M in sod. Priporočila za obravnavo bolnikov z melanomom kože (2024). Dostopano .
- American Academy of Dermatology: Moles: Who gets and types. Dostopano .
- DermNet: Melanocytic naevus (Moles) (2016). Dostopano .
- European Journal of Cancer: Gandini S in sod. Meta-analysis of risk factors for cutaneous melanoma: I. Common and atypical naevi (2005). Dostopano .
- Archives of Dermatology: Tsao H in sod. The transformation rate of moles (melanocytic nevi) into cutaneous melanoma: a population-based estimate (2003). Dostopano .
- JAMA Dermatology: Kim CC in sod. Addressing the knowledge gap in clinical recommendations for management and complete excision of clinically atypical nevi/dysplastic nevi: Pigmented Lesion Subcommittee consensus statement (2015). Dostopano .
- Združenje slovenskih dermatovenerologov / Euromelanoma: Vaša koža je dragocena. Redno jo pregledujte. (zloženka Euromelanoma 2026) (2026). Dostopano .
- European Journal of Cancer (EADO, EDF, EORTC): Garbe C in sod. European consensus-based interdisciplinary guideline for melanoma. Part 1: Diagnostics – Update 2024 (2024). Dostopano .
- Journal of the European Academy of Dermatology and Venereology: Salerni G in sod. Meta-analysis of digital dermoscopy follow-up of melanocytic skin lesions: a study on behalf of the International Dermoscopy Society (2013). Dostopano .
Preberite tudi
- Digitalna dermatoskopija in mapiranje znamenj: komu koristiPri digitalni dermatoskopiji zdravnik posnetke znamenj shrani in jih ob naslednjem pregledu primerja, pri mapiranju pa fotografira kožo celega telesa, da opazi nova in spremenjena znamenja. Koristi predvsem ljudem z večjim tveganjem za melanom, pri katerih raziskave kažejo več zgodaj odkritih melanomov ob malo izrezih. Ne nadomesti pregleda pri zdravniku in ne histološkega pregleda.
- Kdo ima večje tveganje za melanom in kako pogosto na pregledVečje tveganje za melanom imajo ljudje z veliko ali atipičnimi znamenji, z melanomom v družini ali prebolelim kožnim rakom, svetle polti, s sončnimi opeklinami, uporabniki solarija in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Vsem slovenska priporočila svetujejo samopregled kože, ljudem z več kot 50 znamenji ali s prebolelim kožnim rakom pa letne preglede pri dermatologu. Večje tveganje ni napoved bolezni.
- Samopregled kože: kako korak za korakom pregledate vsa znamenjaKožo si je dobro pregledati enkrat mesečno: pri dobri svetlobi, pred visokim ogledalom in z ročnim ogledalom za težje vidna mesta, od lasišča do podplatov. Iščemo novo znamenje, znamenje, ki se spreminja, in znamenje, ki je drugačno od ostalih, pa tudi rane in kraste, ki se ne zacelijo. Samopregled ne postavi diagnoze; sumljivo spremembo pogleda zdravnik.




