Digitalna dermatoskopija in mapiranje znamenj: komu koristi

Kaj sta digitalna dermatoskopija in mapiranje znamenj

Pri digitalni dermatoskopiji zdravnik z digitalnim dermatoskopom posname izbrana znamenja, posnetke računalniško shrani in jih ob naslednjem pregledu primerja ^[1]. Pri mapiranju znamenj (fotografiranju celega telesa) pa s serijo standardiziranih fotografij posname kožo celega telesa, da ob kontroli opazi nova znamenja in spremembe obstoječih ^[2]. Oboje se pogosto uporablja skupaj in je lahko del pregleda znamenj pri dermatologu.

Koristi predvsem ljudem z večjim tveganjem za melanom. Po evropskih dermatoonkoloških smernicah lahko pri ljudeh z velikim tveganjem zaporedna digitalna dermatoskopija in fotografiranje celega telesa izboljšata odkrivanje melanoma v zgodnji fazi ^[3]. Mapiranje je digitalni pripomoček h kliničnemu pregledu pri dermatologu in samo po sebi ne postavi diagnoze ^[2].

Osnove pregleda z dermatoskopom razlaga članek Dermatoskopija.

Kako poteka

Kako poteka mapiranje, se med ustanovami razlikuje. Spodnji opis je primer iz britanske bolnišnice The Royal Marsden; podatki o trajanju in pogostosti kontrol veljajo zanjo, ne za vse izvajalce ^[2].

1. Najprej pregled pri dermatologu. Zdravnik oceni dejavnike tveganja in pregleda vso kožo. Če je kakšno znamenje treba odstraniti takoj, se z vami dogovori za poseg — sumljivega znamenja ne spremljamo, ampak ga izrežemo. Če je mapiranje smiselno, ga naročijo; za fotografiranje podpišete soglasje ^[2].
2. Fotografiranje. Naredijo serijo standardiziranih fotografij celega telesa in digitalne dermatoskopske posnetke izbranih znamenj. Za fotografiranje se slečete do spodnjega perila. Samo slikanje traja približno 5 minut, celoten obisk do 30 minut ^[2].
3. Razlaga. Posnetke razloži dermatolog ^[2].
4. Kontrole. Ob naslednjem pregledu so shranjeni posnetki izhodišče, s katerim zdravnik primerja nove; tako opazi nova znamenja in tista, ki so se spremenila. V tej bolnišnici so kontrole navadno na 6 do 12 mesecev ^[2].

Priprava na fotografiranje ^[2]:

• odstranite ličila, lak za nohte in nakit, dolge lase spnite;
• slikanja ni mogoče opraviti ob izpuščaju, izrazitih sledeh porjavelosti ali po nanosu samoporjavitvene kreme;
• predeli pod spodnjim perilom niso posneti, zato je ob kontrolah dobro nositi podobno perilo;
• povejte za nove tetovaže.

Pregled in fotografiranje sta neinvazivna — gre za ogled kože in posnetke. Hrambo posnetkov in soglasje uredite z izvajalcem.

Kratkoročno in dolgoročno spremljanje

Zdravniki ločijo dve vrsti spremljanja s posnetki ^[4]:

• Kratkoročno spremljanje (po približno 3 mesecih) za posamezno nejasno znamenje. V raziskavi iz Sydneyja so spremljali ploska ali le rahlo izbočena, zmerno atipična znamenja: po približno 3 mesecih je 81 % od 318 znamenj ostalo nespremenjenih. Med 61 spremenjenimi so odkrili 7 zgodnjih melanomov, ki niso imeli klasičnih dermatoskopskih znakov in so jih prepoznali le po spremembi. Vsaka sprememba oblike je bila v tej raziskavi razlog za izrez ^[5].
• Dolgoročno spremljanje (na 6 mesecev ali več) ^[4]. Mapiranje je posebej uporabno, kadar je treba spremljati veliko znamenj; v britanski bolnišnici, opisani zgoraj, so ponovni pregledi navadno na 6 do 12 mesecev ^[2].

Spremljanje je namenjeno ploskim, nejasnim znamenjem. Izbočenih sprememb, ki jih z dermatoskopom ni mogoče opredeliti, ne spremljamo, ampak jih izrežemo in pošljemo na histološki pregled ^[1]. Enotnega intervala za vse ni: sistematični pregled 34 mednarodnih smernic ugotavlja, da so dokazi za določanje intervalov in trajanja spremljanja šibki ^[6].

Komu koristi

Digitalno spremljanje je namenjeno ljudem z večjim tveganjem za melanom ali kožnega raka. Britanska bolnišnica The Royal Marsden mapiranje ponuja ljudem ^[2]:

• z veliko izpostavljenostjo UV sevanju (tudi zaradi solarija ali dela na prostem);
• z več kot 50 znamenji ali z velikimi ali nepravilnimi (atipičnimi) znamenji;
• s svetlo poltjo ali svetlimi ali rdečimi lasmi;
• s kožnim rakom v osebni ali družinski anamnezi;
• z oslabljenim imunskim sistemom ali nekaterimi dednimi stanji.

Atipična znamenja so pomemben razlog za spremljanje: po slovenskih priporočilih dve atipični znamenji približno podvojita tveganje za melanom, pet pa ga poveča približno šestkrat v primerjavi z ljudmi brez atipičnih znamenj ^[1]. Več o njih v članku Atipična znamenja.

Slovenska priporočila ne določajo, komu je namenjena digitalna dermatoskopija; ljudem z večjim tveganjem — z več kot 50 znamenji, s sindromom atipičnih znamenj, s kožnim rakom v osebni anamnezi ali s hudo poškodbo kože zaradi sonca — svetujejo redne letne preglede pri dermatologu ^[1]. Ali je spremljanje s posnetki smiselno, presodi dermatolog. Kdo ima večje tveganje, podrobneje opisuje članek Kdo ima večje tveganje za melanom.

Kaj kažejo raziskave

Raziskave so večinoma potekale pri ljudeh z večjim ali zelo velikim tveganjem, zato njihovih rezultatov ni mogoče prenesti na vse:

• Metaanaliza 14 raziskav (Mednarodno združenje za dermatoskopijo, 2013) je zajela 5.787 ljudi z večjim tveganjem in skoraj 53.000 spremljanih znamenj, povprečno 30 mesecev. Z digitalnim spremljanjem so odkrili več melanomov in situ in tankih melanomov, kot bi jih pričakovali v splošni populaciji, izrezali pa so v povprečju manj kot eno znamenje na osebo. Možnost, da odkrijejo melanom, je naraščala z dolžino spremljanja ^[7].
• Prospektivna raziskava pri ljudeh z zelo velikim tveganjem (311 oseb v Avstraliji, na primer z melanomom v anamnezi in sindromom displastičnih znamenj ali z dedno mutacijo, ki poveča tveganje; pregled vsakih 6 mesecev) je pokazala, da so 38 % novih melanomov odkrili s pomočjo fotografij celega telesa in 39 % z zaporedno digitalno dermatoskopijo. Mediana debeline novih melanomov je bila »in situ«, torej je bila vsaj polovica odkrita v najzgodnejši fazi ^[4].
• Sistematični pregled smernic (2015) je pokazal, da trdni dokazi podpirajo dolgoročno spremljanje ljudi z velikim tveganjem in uporabo dermatoskopije, dokazi za intervale pa so šibki ^[6].

Melanom in situ pomeni, da so rakave celice še omejene na zgornjo plast kože ^[1]. Ta in druge strokovne izraze na kratko razlaga slovar pojmov.

Meje digitalnega spremljanja

• Posnetek ni diagnoza. Posnetke razlaga zdravnik, mapiranje pa samo po sebi ne postavi diagnoze ^[2]. Diagnozo sumljivega znamenja potrdi histološki pregled ^[3] — kaj ta pomeni, razlaga članek Histološki pregled.
• Odvisno je od izkušenj. Natančnost dermatoskopije je odvisna od izkušenj pregledovalca ^[8].
• Ne zajame vsega. Predeli pod spodnjim perilom pri mapiranju niso posneti ^[2], med kontrolami pa lahko mine več mesecev.
• Hitro rastoče spremembe ne čakajo. Sprememba, ki je izbočena, čvrsta in raste več kot mesec dni, zahteva hiter pregled ali izrez ^[9]; v raziskavi pri ljudeh z zelo velikim tveganjem so poudarili posebno pozornost na debelejše vrste melanoma, ki jih je težje odkriti ^[4].

Zato je med kontrolami še vedno pomemben samopregled: britanska bolnišnica bolnikom svetuje, naj znamenja med pregledi še naprej spremljajo sami in se ob skrbi oglasijo prej ^[2]. Kako to narediti doma, opisuje članek Fotografiranje in spremljanje znamenj.

Digitalno spremljanje dopolnjuje pregled pri dermatologu in samopregled, ne nadomešča pa nobenega od njiju.

Kdaj k zdravniku pred načrtovano kontrolo

Ne čakajte na naslednjo kontrolo, kadar:

• se znamenje med kontrolama opazno spremeni po velikosti, obliki ali barvi ^[10];
• se pojavi novo znamenje, ki je opazno drugačno od drugih (znak grdega račka) ^[1];
• znamenje srbi, krvavi ali je videti kot rana, ki se ne zaceli ^[10];
• je sprememba izbočena, čvrsta in raste več kot mesec dni ^[9].

Opozorilne znake s primeri razlaga članek Pravilo EFG in drugi opozorilni znaki.