Kožna znamenja — vse, kar morate vedeti

Kaj je znamenje

Znamenje je skupek pigmentnih celic — melanocitov. Melanociti so v spodnji plasti povrhnjice in tvorijo pigment melanin, ki koži daje barvo. Posamičnih melanocitov s prostim očesom ne vidimo; vidni postanejo, ko se združijo v večje skupine. Taki skupini pravimo pigmentno ali ljudsko »materino« znamenje, strokovno pa melanocitni nevus ^[1].

Običajno znamenje meri 2 do 6 mm, je enakomerne barve in somerne oblike ^[2]. Na videz znamenja vpliva tudi to, kako globoko v koži ležijo celice — modri nevus je na primer modrikast, ker so njegove celice globoko v usnjici ^[3].

Skoraj vsak odrasel ima nekaj znamenj. Ljudje svetle polti jih imajo večinoma 10 do 40 ^[4]. Število pri posamezniku ni naključno: odvisno je od dednosti in od tega, koliko je bila koža izpostavljena soncu, zlasti v otroštvu ^[5].

Vrste znamenj

Znamenja razvrščamo po tem, kdaj se pojavijo, kje v koži ležijo celice in kako so videti. Podrobneje jih opisuje članek Vrste znamenj.

Delitev pridobljenih znamenj po globini je mikroskopska — katere vrste je znamenje, pokaže šele histološki pregled: junkcijska znamenja imajo gnezda celic na meji med povrhnjico in usnjico, sestavljena na meji in v usnjici, intradermalna pa samo v usnjici ^[2].

Prirojena znamenja razvrščamo po največjem premeru, ki ga bodo predvidoma dosegla v odrasli dobi: majhna merijo manj kot 1,5 cm, srednja 1,5 do 20 cm, velika več kot 20 do 40 cm in orjaška več kot 40 cm ^[6]. Ljudem s srednje velikimi in velikimi prirojenimi znamenji slovenska priporočila svetujejo redne dermatološke kontrole ^[7]. Več v članku Prirojena znamenja.

Atipično ali displastično znamenje je videti nenavadno, vendar ni rakavo. Nekatera se lahko spremenijo v melanom, večina pa ne ^[8]. Ker več atipičnih znamenj pomeni večje tveganje za melanom ^[7], jih je smiselno spremljati — o tem v članku Atipična znamenja.

Kako znamenja nastanejo

Pridobljena znamenja nastajajo predvsem v prvih dveh desetletjih življenja. Na njihovo število vplivajo dedni dejavniki, od okoljskih pa je najpomembnejša izpostavljenost soncu, zlasti v zgodnjem otroštvu ^[5]. Število znamenj je po ocenah največje v tretjem desetletju, okoli 20. do 30. leta; po 30. letu nova znamenja nastajajo redkeje, nekatera obstoječa pa s starostjo zbledijo ^[2].

Kako se znamenja pojavljajo in spreminjajo od otroštva do starosti, podrobno razlaga članek Kako znamenja nastanejo in se razvijajo skozi življenje.

Ali se lahko znamenje spremeni v melanom

Melanom je rak, ki nastane iz pigmentnih celic ^[2]. Lahko nastane iz obstoječega znamenja, vendar to ni pravilo: v metaanalizi 38 raziskav je približno 29 % melanomov nastalo iz obstoječega znamenja, približno 71 % pa na novo, na koži brez znamenja ^[9]. Slovenska priporočila navajajo, da iz prej obstoječega znamenja nastane približno četrtina melanomov ^[7].

Verjetnost, da se katero koli posamezno znamenje spremeni v melanom, je zelo majhna — pri ljudeh, mlajših od 40 let, po modelski oceni največ 1 na 200.000 na leto ^[10]. Iz tega izhajata dve praktični pravili:

• znamenj, ki niso sumljiva, ni smiselno preventivno odstranjevati ^[7];
• pri pregledovanju kože opazujemo vso kožo, ne samo znanih znamenj — tudi nove pigmentne in druge spremembe, ki jih prej ni bilo ^[9].

Več o melanomu je v članku Melanom.

Opozorilni znaki na znamenju

Pri prepoznavanju sumljivih znamenj si pomagamo s tremi preprostimi pravili:

• pravilo ABCDE — asimetrija, nepravilni robovi, več barv, premer nad 6 mm in spreminjanje ^[7];
• znak grdega račka — znamenje, ki je opazno drugačno od drugih znamenj iste osebe ^[1];
• pravilo EFG — sprememba, ki je izbočena, čvrsta in raste več kot mesec dni ^[11].

Za samopregled je koristen tudi seznam slovenskih dermatologov: pozornost zaslužijo znamenja, ki spreminjajo velikost, barvo ali obliko, so nesimetrična ali neenakomernih robov, hrapava ali luskasta, večbarvna, srbijo, krvavijo ali so videti kot rana, ki se ne zaceli ^[12]. Vsa pravila s primeri razlaga članek Kdaj je znamenje nevarno.

Opozorilni znak ni diagnoza. Pomeni samo, da naj znamenje pogleda zdravnik.

Kdo naj bo pri znamenjih bolj pozoren

Tveganje za melanom je večje, kadar je na koži veliko znamenj: po slovenskih priporočilih imajo ljudje z več kot 100 znamenji skoraj sedemkrat večjo verjetnost za melanom, pri petih atipičnih znamenjih pa je tveganje približno šestkrat večje kot pri ljudeh brez atipičnih znamenj ^[7]. Večje tveganje imajo tudi:

• ljudje, katerih ožji sorodnik je imel melanom, ljudje najsvetlejše polti, z veliko pegami ali z rdečimi lasmi ^[13];
• ljudje, ki so imeli sončne opekline — tveganje se poveča s številom opeklin, z opeklinami v otroštvu in z opeklinami z mehurji ^[7];
• uporabniki solarija, zlasti tisti, ki so ga začeli uporabljati pred 35. letom ^[14];
• prejemniki presajenih organov, pri katerih zdravljenje zavira imunski sistem ^[15];
• ljudje, ki so že imeli melanom ali drug kožni rak ^[7].

Ljudem z večjim tveganjem (z več kot 50 znamenji, s sindromom atipičnih znamenj, s kožnim rakom v osebni anamnezi ali s hudo poškodbo kože zaradi sonca) slovenska priporočila svetujejo redne letne preglede pri dermatologu ^[7]. Več v članku Otroci, nosečnost in večje tveganje.

Kako znamenja spremljamo

Samopregled. Združenje slovenskih dermatovenerologov svetuje, da si kožo pregledamo enkrat mesečno, pred visokim ogledalom, za težje vidna mesta pa z ročnim ogledalom ^[12]. NIJZ dodaja, da pregledamo vso kožo, tudi nohte, kožo med prsti, podplate, ušesa in lasišče, pri težko vidnih delih pa lahko pomagajo bližnji ^[16]. Postopek korak za korakom je opisan v članku Samopregled kože.

Pregled pri dermatologu. Dermatolog si znamenja ogleda z dermatoskopom — povečevalnim instrumentom z osvetlitvijo, ki pokaže zgradbo znamenja pod površjem kože. Po Cochranovem pregledu izkušen zdravnik z dermatoskopom prepozna več melanomov kot s prostim očesom, po modelskem izračunu pa izreže tudi manj nenevarnih znamenj ^[17]. Pri ljudeh z velikim tveganjem lahko pomagata tudi zaporedna digitalna dermatoskopija in fotografiranje celega telesa ^[18]. Več v članku Dermatoskopija.

Histološki pregled. Kadar je znamenje sumljivo, ga zdravnik izreže in pošlje na histološki (mikroskopski) pregled, s katerim se diagnoza potrdi ^[18]. Več v članku Histološki pregled.

Zakaj je zgodnje odkrivanje pomembno

Leta 2023 je za kožnim melanomom v Sloveniji na novo zbolelo 849 ljudi; približno 80 % melanomov je bilo odkritih v omejenem stadiju ^[19]. Petletno čisto preživetje — ocena, ki upošteva le smrti zaradi melanoma — je bilo pri bolnikih, zbolelih v obdobju 2019–2023, 91,2 % pri moških in 93,2 % pri ženskah ^[19]. Kožnega raka, ki ga odkrijemo zgodaj, je mogoče zelo uspešno zdraviti ^[20], zato je redno opazovanje kože smiselno za vsakogar.

Zaščita kože pred soncem

Ker je sonce najpomembnejši okoljski dejavnik pri nastajanju znamenj ^[5] in melanoma ^[7], je zaščita pred UV sevanjem del skrbi za znamenja. Program Varno s soncem svetuje, da se zaščitimo vedno, kadar je UV indeks 3 ali več, da poiščemo ali naredimo senco, nosimo primerna oblačila, pokrivalo in sončna očala, kremo za zaščito pred soncem uporabimo kot dodatno zaščito in ne uporabljamo solarija ^[21]. NIJZ priporoča kremo z zaščitnim faktorjem 30 ali več, ki jo nanesemo obilno in obnovimo vsaj vsaki dve uri ter po kopanju ali močnem potenju ^[16]. Več v članku Zaščita pred soncem.

Kdaj k zdravniku

Znamenje ali drugo spremembo na koži naj pogleda zdravnik (osebni zdravnik ali dermatolog), kadar:

• se spreminja po velikosti, obliki ali barvi;
• je opazno drugačno od drugih znamenj;
• se je na novo pojavilo v odrasli dobi ^[22];
• je izbočeno in čvrsto ter raste več kot mesec dni ^[11];
• srbi, krvavi, se lušči ali je videti kot rana, ki se ne zaceli ^[12].

Za oceno je pomembna primerjava s prejšnjim stanjem, zato si ob pregledu kože zabeležite, kar opazite, ali spremembo fotografirajte.