Vrste znamenj: od navadnega nevusa do modrega, Spitzovega in halo nevusa

Kako znamenja delimo

Katere vrste znamenj poznamo? Znamenja (strokovno melanocitni nevusi) delimo na tri načine: po tem, kdaj nastanejo (prirojena in pridobljena), po tem, kako globoko v koži ležijo gnezda pigmentnih celic (junkcijska, sestavljena in intradermalna), in po posebnem videzu (atipična znamenja ter modri, Spitzov in halo nevus). Večina vrst je nenevarnih. Za oceno znamenja je pomembnejše od imena vrste, ali se spreminja in ali je drugačno od drugih.

Običajno znamenje meri 2 do 6 mm, je enakomerne barve in somerno ^[1]. Ljudje svetle polti imajo večinoma 10 do 40 znamenj, ki so nastala po rojstvu ^[2]. Večino znamenj zdravnik prepozna že po značilnem videzu ^[3]. Kaj je znamenje in kako ga spremljamo, razlaga članek Znamenja na koži, strokovne izraze na kratko pojasnjuje slovar pojmov.

Navadna (pridobljena) znamenja: junkcijsko, sestavljeno in intradermalno

Pridobljena znamenja nastanejo po rojstvu, največ v otroštvu in mladosti, in so najpogostejša vrsta znamenj ^[1]. Koža ima zgornjo plast (povrhnjico) in pod njo usnjico. Glede na to, kje ležijo gnezda pigmentnih celic, pridobljena znamenja delimo na tri vrste ^[3].

Junkcijsko znamenje

Gnezda celic so na meji (stiku) med povrhnjico in usnjico ^[3]. Junkcijsko znamenje je ravno, navadno okroglo in enakomerne srednje do temno rjave barve. V otroštvu je večina znamenj te vrste ^[4].

Sestavljeno znamenje

Gnezda celic so na meji povrhnjice in usnjice ter tudi v usnjici ^[3]. Sestavljeno znamenje je izbočena rjava bunkica, večinoma z dlakami; nekatera imajo rahlo bradavičasto površino ^[4].

Intradermalno znamenje

Gnezda celic so samo v usnjici ^[3]. Intradermalno znamenje je izbočeno, pogosto dlakavo in svetlejše od sestavljenega, nemalokrat barve kože ^[4]. Na obrazu je pogosto gladko in kupolasto ^[3].

Kako so te tri vrste med seboj povezane in zakaj nastane ena ali druga, po preglednem članku iz leta 2017 še ni dobro pojasnjeno ^[1]. Razlaga, da se znamenje z leti pomika globlje v kožo, je hipoteza; več o tem v članku Kako znamenja nastanejo in se razvijajo.

Izbočeno znamenje je torej pogosto povsem navadno sestavljeno ali intradermalno znamenje ^[3]. Pozornost zasluži sprememba, ki je hkrati izbočena, čvrsta na otip in raste več kot mesec dni ^[5] — opozorilne znake podrobno razlaga članek Kdaj je znamenje nevarno. Podobno velja za dlake: večina znamenj z dlakami je nenevarnih, dlaka pa ni zagotovilo, da je znamenje nenevarno ^[6].

Prirojena znamenja

Prirojena znamenja so prisotna ob rojstvu ali se pojavijo v prvih dveh letih življenja ^[4]. Z znamenjem se rodi približno eden od 100 ljudi ^[2]. Ker prirojeno znamenje raste z otrokom, ga razvrščamo po največjem premeru, ki ga bo predvidoma doseglo v odrasli dobi: majhno meri manj kot 1,5 cm, srednje od 1,5 do 20 cm, veliko nad 20 do 40 cm in orjaško nad 40 cm ^[7].

Ljudem s srednje velikimi in velikimi prirojenimi znamenji slovenska priporočila svetujejo redne dermatološke kontrole ^[8]. Velikost, tveganje in spremljanje podrobno opisuje članek Prirojena znamenja.

Atipična (displastična) znamenja

Atipično ali displastično znamenje je videti nenavadno, vendar ni rakavo; nekatera se lahko spremenijo v melanom, večina pa ne ^[9]. Navadno je večje od običajnega znamenja (5 do 10 mm ali več), ima nepravilen ali zabrisan rob in več odtenkov rjave, rožnate ali črne barve ^[9]. Taka znamenja so pogosto na trupu, na obrazu pa redko ^[2].

Ker več atipičnih znamenj pomeni večje tveganje za melanom ^[8], jih je smiselno spremljati. Kaj pomeni beseda »displastičen« v izvidu in kako atipična znamenja spremljamo, razlaga članek Atipična znamenja.

Redkejše vrste: modri, Spitzov in halo nevus

Modri nevus

Pri modrem nevusu ležijo pigmentne celice globlje v usnjici kot pri navadnem rjavem znamenju; modrikast odtenek pripisujejo prav tej globini ^[10]. Običajni modri nevus je majhna, gladka, modra do siva lisa ali bunkica, ki meri 0,5 do 1 cm. Najpogosteje je na hrbtiščih rok in stopal, na zadnjici, lasišču ali obrazu ^[10].

Običajni modri nevusi so nenevarni in se vse življenje ne spreminjajo. Pri modrem nevusu, ki je večji od 1 cm, se spreminja ali se na novo pojavi pri odraslem, zdravniki pretehtajo histološki pregled, da izključijo melanom ^[10].

Spitzov nevus

Spitzov nevus je redkejše, nenevarno znamenje, ki se najpogosteje pojavi pri otrocih in mladih: približno 70 % jih odkrijejo do 20. leta, pojavijo pa se lahko tudi pri odraslih ^[11]. Klasični Spitzov nevus je kupolasta rdeča ali rdečerjava bunkica, nekateri so rjavi ali črni. Navadno je na obrazu ali udih in sprva nekaj mesecev hitro raste ^[11]. Lahko tudi krvavi ^[2].

Ker je Spitzov nevus po videzu lahko zelo podoben melanomu ^[2], zdravnik glede na videz in vedenje znamenja svetuje bodisi izrez in mikroskopski pregled bodisi spremljanje ^[12]. Pri otrocih, mlajših od 12 let, je melanom redek, vendar je pigmentirani Spitzov nevus od njega klinično težko ločiti, zato slovenska priporočila v takem primeru svetujejo ekscizijsko biopsijo, to je izrez celotne spremembe ^[8]. Več o znamenjih v otroštvu piše v članku Znamenja pri otrocih.

Halo nevus

Halo nevus je navadno nenevarno znamenje, okoli katerega se pojavi bel obroč (halo) kože brez pigmenta. Vzrok ni povsem znan; najverjetneje imunski sistem uniči pigmentne celice v znamenju in okoli njega ^[13]. Najpogostejši je pri starejših otrocih in mladih odraslih, največkrat na trupu, zlasti na hrbtu, pri svetlopoltih pa ga pogosto opazijo poleti, ko okolna koža porjavi, obroč pa ne ^[13].

Osrednje znamenje navadno v nekaj mesecih, včasih v nekaj letih, zbledi in izgine, nato se tudi bela lisa postopno spet obarva. Zdravljenje ni potrebno. Pri nekaterih ljudeh s halo nevusi se pojavi tudi vitiligo, bolezen, pri kateri koža na več mestih izgubi pigment ^[13]. Kadar se halo nevus na novo pojavi pri starejšem človeku ali kadar je osrednje znamenje videti nenavadno, naj ga čim prej pogleda zdravnik, ker je treba izključiti melanom ^[13].

Vrste znamenj na pregled

Tabela povzema zgornje razdelke. Ne nadomešča pregleda: katere vrste je znamenje, presodi zdravnik.

Ime vrste ne pove, ali je znamenje nevarno. Pomembno je, ali se spreminja ali je drugačno od ostalih.

Barva znamenja: rjava, črna, modra ali rožnata

Navadna znamenja so lahko od barve kože do temno rjave barve ^[4], na temnejši koži pa so navadno temnejša ^[14]. Modri nevus je modre do sive barve ^[10], klasični Spitzov nevus rožnat ali rdečerjav ^[11]. Temna barva zato sama po sebi ne pomeni, da je znamenje nevarno.

Opozorilni znak je predvsem več barv v istem znamenju — različni odtenki rjave in črne, lahko tudi bela, rdeča ali modrikasta ^[15]. Velja pa tudi obratno: do 20 % melanomov je le delno obarvanih, nekateri pa so povsem brez pigmenta in so videti rožnati ali barve kože ^[5]. Svetla barva torej ni zagotovilo, da je sprememba nenevarna.

Kdaj k zdravniku

Ne glede na vrsto naj znamenje pogleda zdravnik (osebni zdravnik ali dermatolog), kadar:

• se spreminja po velikosti, obliki ali barvi ^[14];
• je opazno drugačno od drugih znamenj iste osebe (znak grdega račka) ^[3];
• se je na novo pojavilo v odrasli dobi — DermNet navaja novo znamenje po 40. letu ^[3];
• krvavi, je krastavo ali srbi ^[3];
• je modri nevus večji od 1 cm ali se spreminja ^[10];
• se halo nevus na novo pojavi pri starejšem človeku ali je osrednje znamenje videti nenavadno — takrat čim prej ^[13].

Večina sprememb s temi znaki se pri pregledu z dermatoskopom izkaže za nenevarne ^[3]. Znamenje, ki ostane sumljivo, zdravnik izreže v celoti in pošlje na histološki pregled ^[3]; kaj ta pokaže, razlaga članek Histološki pregled. Za oceno spreminjanja je koristna primerjava s prejšnjim stanjem, zato si zabeležite, kar opazite, ali znamenje fotografirajte.