Kako znamenja nastanejo in se razvijajo skozi življenje

Iz česa je znamenje

Koža ima tri plasti: povrhnjico, usnjico in podkožje. V spodnji plasti povrhnjice so pigmentne celice — melanociti, ki tvorijo pigment melanin. Ko se melanociti namnožijo in združijo v skupine, nastane znamenje, strokovno melanocitni nevus ^[1].

Običajno znamenje meri 2 do 6 mm, je enakomerne barve in somerno ^[2]. Znamenja se razlikujejo po tem, kdaj se pojavijo (prirojena ali pridobljena) in kje v koži ležijo celice.

Prirojena in pridobljena znamenja

Prirojena znamenja so prisotna ob rojstvu ali se pojavijo kmalu po njem. Majhno prirojeno znamenje ima približno eden od 100 novorojenčkov, srednje veliko približno eden od 1.000; znamenja, večja od 20 cm, so redka — po podatkih DermNet približno eno na 20.000 novorojenčkov ^[3]. Ker prirojeno znamenje z otrokom raste, ga razvrščamo po velikosti, ki jo bo predvidoma doseglo v odrasli dobi: majhno meri manj kot 1,5 cm, srednje 1,5 do 20 cm, veliko več kot 20 do 40 cm in orjaško več kot 40 cm ^[4]. Več v članku Prirojena znamenja.

Pridobljena znamenja nastanejo po rojstvu in so veliko pogostejša. Nastajajo predvsem v otroštvu in mladosti, v prvih dveh desetletjih življenja ^[5].

Znamenja skozi življenje

Število znamenj se s starostjo spreminja po značilnem vzorcu. V otroštvu jih je malo, v najstniških letih jih hitro pribiva ^[6], največ jih imamo v tretjem desetletju, nato pa se njihovo število počasi zmanjšuje ^[2].

Kako izrazite so te razlike, je pokazala škotska raziskava zdravih ljudi iz leta 1985 ^[6]:

Številke so iz ene raziskave in ne veljajo natančno za vsako populacijo, vzorec pa potrjujejo tudi novejši viri: nova znamenja se pojavljajo predvsem pri otrocih in najstnikih, s starostjo pa lahko znamenja zbledijo ali izginejo ^[7]. Po 30. letu se število znamenj počasi zmanjšuje, ker nova nastajajo redkeje, nekatera obstoječa pa postopno zbledijo ali izginejo ^[2].

Kako se posamezno znamenje spreminja

Tudi posamezno znamenje se z leti lahko spremeni. Dermatoskopski vzorci znamenj (zgradba, ki jo pokaže dermatoskop) so pri otrocih drugačni kot pri odraslih: pri najmlajših prevladuje vzorec iz drobnih kroglic, pri starejših od 15 let pa je vse pogostejši mrežast ali enakomeren vzorec ^[8].

Pogosto opisana razlaga je, da se gnezda celic s časom pomikajo globlje v kožo: znamenje je najprej ravno in na meji povrhnjice in usnjice (junkcijsko), nato je del celic tudi v usnjici (sestavljeno), na koncu pa so celice samo v usnjici (intradermalno). Tako znamenje je pogosto izbočeno, na primer kupolasto ^[9].

Ta razlaga je hipoteza: kako so tri vrste znamenj med seboj povezane in zakaj nastane ena ali druga, po preglednem članku iz leta 2017 še ni dobro pojasnjeno ^[2]. Ni torej nujno, da vsako znamenje prehodi to pot. Ker se lahko kot sprememba znamenja kaže tudi melanom, naj znamenje, ki se v odrasli dobi opazno spreminja, pogleda zdravnik ^[10].

Nekatera znamenja izginejo na poseben način. Okoli halo nevusa se pojavi bel obroč, osrednje znamenje pa v nekaj mesecih ali letih zbledi; tako znamenje je nenevarno in ga ni treba zdraviti; pregled je smiselen, če se halo pojavi v poznejših letih ^[11].

Kaj vpliva na nastanek znamenj

Dednost. Raziskave dvojčkov kažejo, da je nastajanje znamenj v mladosti v veliki meri dedno pogojeno — ocenjena dednost je približno 65 do 68 % ^[12]. Obstajajo tudi družine, v katerih imajo ljudje več znamenj ^[5].

Sonce. Od okoljskih dejavnikov je najpomembnejša izpostavljenost soncu, zlasti v zgodnjem otroštvu. K nastajanju znamenj lahko prispeva že zmerno sončenje, ne samo opekline ^[5]. Na delih telesa, ki so izpostavljeni soncu, je znamenj več kot na zaščitenih ^[12].

Zaščita pred soncem v otroštvu. V italijanski raziskavi na 1.512 otrocih so imeli otroci, ki so uporabljali kremo z zaščitnim faktorjem nad 30, manj znamenj kot otroci, ki so uporabljali kremo s faktorjem 30 ali manj ^[13]. Raziskava je opazovalna in kaže povezavo, ne vzroka. NIJZ za otroke svetuje predvsem senco, oblačila in pokrivalo; dojenčkov, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljamo soncu, kreme za zaščito pred soncem pa lahko uporabljamo po 6. mesecu starosti ^[14]. Več v članku Otroci in sonce.

Puberteta. V isti raziskavi je bilo število znamenj povezano tudi s spolom in prvo menstruacijo ^[13]. Da bi puberteta nastajanje znamenj tudi povzročala, ni dokazano; znano je le, da v najstniških letih znamenj hitro pribiva ^[6].

Znamenja v nosečnosti

Med nosečnostjo lahko znamenja nekoliko potemnijo, se povečajo ali spremenijo videz. Take spremembe so pogoste in same po sebi ne pomenijo melanoma; melanom v nosečnosti je v primerjavi z njimi zelo redek ^[2]. Novo ali opazno spreminjajoče se znamenje naj vseeno pogleda zdravnik. Več v članku Znamenja v nosečnosti.

Nova znamenja v odrasli dobi

Ker nova znamenja po 30. letu nastajajo redkeje ^[2], je znamenje, ki se na novo pojavi v odrasli dobi, smiselno pokazati zdravniku; DermNet med razlogi za pregled navaja novo znamenje po 40. letu ^[9]. To velja še posebej zato, ker večina melanomov ne nastane iz obstoječega znamenja, ampak na novo — v metaanalizi 38 raziskav jih je tako nastalo približno 71 % ^[15].

Za obstoječa znamenja pa velja obratno: verjetnost, da se posamezno znamenje spremeni v melanom, je zelo majhna, pri ljudeh, mlajših od 40 let, po modelski oceni največ 1 na 200.000 na leto ^[16]. Zato znamenj, ki niso sumljiva, ni smiselno preventivno odstranjevati ^[17]. Več o tem v članku Novo znamenje v odrasli dobi.

Kdaj k zdravniku

Znamenje naj pogleda zdravnik (osebni zdravnik ali dermatolog), kadar:

• se znamenje na novo pojavi v odrasli dobi;
• se obstoječe znamenje spreminja po velikosti, obliki ali barvi;
• je opazno drugačno od drugih znamenj;
• je izbočeno, čvrsto in raste več kot mesec dni ^[18];
• srbi, krvavi ali je videti kot rana, ki se ne zaceli ^[10].

Pri prirojenem znamenju srednje ali velike velikosti so smiselne redne dermatološke kontrole tudi brez sprememb ^[17]. Katere spremembe so opozorilne, podrobno razlaga članek Kdaj je znamenje nevarno.