Otroci in sonce: zaščita kože od dojenčka do najstnika

Zakaj je otroška koža bolj občutljiva za sonce

Otroci so zaradi zgradbe kože in oči še posebej dovzetni za škodljive učinke UV sevanja; otroška koža je tanjša in občutljivejša ^[1]. Dojenčkov, ki se še ne gibljejo samostojno, zato ne izpostavljamo soncu, za vse otroke pa so osnova zaščite senca, oblačila in pokrivalo, krema z zaščitnim faktorjem 30 ali več pa je dodatek na koži, ki je obleka ne pokrije — po 6. mesecu starosti ^[1].

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da sončne opekline v vseh starostih, posebej pa v otroštvu, povečajo tveganje za melanom ^[2]. Slovenska priporočila za melanom med dejavnike tveganja štejejo opekline v otroški dobi in opekline z mehurji ter poudarjajo, da je zaščita kože pred UV sevanjem v otroštvu zelo pomembna ^[3]. Tveganje sicer narašča s številom opeklin v vseh življenjskih obdobjih, zato je zaščita smiselna vse življenje ^[4].

Sonce vpliva tudi na znamenja. Izpostavljenost soncu, zlasti v zgodnjem otroštvu, je najpomembnejši okoljski dejavnik, povezan s številom znamenj; k temu prispeva že zmerno sončenje, ne le opekline ^[5]. Več znamenj pomeni večje tveganje za melanom, kar razlaga steber Otroci, nosečnost in večje tveganje. Splošna pravila zaščite za vse starosti so zbrana v stebru Zaščita pred soncem.

»Zaščita otrok pred UV sevanjem je skrb odraslih.« — program Varno s soncem ^[1]

Dojenčki: senca namesto sonca

NIJZ svetuje, da dojenčkov in malih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljamo soncu. V času največje moči sonca naj bodo v senci, zaščiteni z obleko in pokrivalom ^[1].

Tuji viri postavljajo meje nekoliko drugače. Svetovna zdravstvena organizacija svetuje, naj bodo dojenčki, mlajši od 12 mesecev, vedno v senci in naj dojenčki in majhni otroci nikoli ne spijo na soncu ^[2]. Britanski NHS navaja, naj otroci, mlajši od 6 mesecev, ne bodo na neposrednem močnem soncu, ker je njihova koža veliko občutljivejša od kože odraslih ^[6]. Vsi trije viri se strinjajo, da naj bodo najmlajši zunaj v senci in ne na neposrednem soncu.

Na sprehodu ščiti strešica vozička, ki jo NIJZ omenja med stalnimi ukrepi za dojenčke in otroke ^[1]. Upoštevajte, da senca dreves, senčnikov in streh ne ščiti popolnoma, ker del UV sevanja pride do kože z odbojem in razpršenostjo ^[2].

Senca, oblačila, pokrivalo in očala

Senca in oblačila ščitijo bolje kot krema za zaščito pred soncem ^[2]. Preprosto pravilo za otroke in odrasle: kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco ^[7].

• Oblačila: ohlapna oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami iz lahkih, gostih tkanin ^[7].
• Pokrivalo: širokokrajni klobuk s krajci 7,5 do 10 cm ali pokrivalo v legionarskem kroju ^[7]; pri malih otrocih kapica s ščitnikom ^[1].
• Sončna očala: NIJZ za dojenčke in otroke do 10. leta glede na geografsko lego Slovenije svetuje sončna očala le v zahtevnejših svetlobnih razmerah, na primer v gorah ali ob morju ^[1]. Kadar jih uporabljamo, naj imajo oznako CE in UV 400 in obliko, ki ščiti tudi s strani ^[7].

Krema za zaščito pred soncem pri otrocih

Kreme za zaščito pred soncem lahko začnemo uporabljati po 6. mesecu starosti, na delih telesa, ki jih ne moremo zaščititi z obleko; NIJZ navaja zaščitni faktor 30 ali več ^[1]. Slovenska priporočila za melanom svetujejo širokospektralno kremo z zaščitnim faktorjem 50, ne manj kot 30 ^[3]. Izraz zaščitni faktor in druge strokovne izraze na kratko razlaga slovar pojmov.

Pri izbiri in uporabi so pomembne lastnosti in način nanosa, ne blagovna znamka:

• krema naj ščiti pred UVA in UVB žarki (širokospektralna zaščita) ^[7];
• nanos naj bo obilen; za odraslega NIJZ navaja 5 ml (eno čajno žličko) na vsako okončino, sprednjo in zadnjo stran trupa ter glavo z vratom ^[7];
• kremo obnovimo vsaj vsaki dve uri ter po kopanju, močnem potenju in brisanju ^[7];
• posebej pazimo na najbolj izpostavljene dele: obraz, vrat, ramena, hrbet, kolena in nart ^[2].

Kreme za zaščito pred soncem so le dodatna zaščita in niso namenjene podaljševanju časa na soncu ^[7]. Kaj pomeni zaščitni faktor in kako pravilno nanašati kremo, razlaga članek Zaščitni faktor (SPF) in kreme za sončenje.

V italijanski opazovalni raziskavi na 1.512 otrocih so imeli otroci, ki so uporabljali kremo z zaščitnim faktorjem nad 30, manj znamenj kot otroci, ki so uporabljali kremo s faktorjem 30 ali manj ^[9]. Raziskava kaže povezavo, ne vzroka.

Kdaj je sonce najmočnejše

Pred soncem se zaščitimo vedno, ko je UV indeks 3 ali več ^[8]. UV indeks in kje ga preverimo opisuje članek UV indeks.

Slovenski viri ure največje moči sonca navajajo nekoliko različno: slovenska priporočila za melanom in Ministrstvo za zdravje svetujejo izogibanje soncu med 10. in 16. uro ^{[3] [10]}, NIJZ pa med 10. in 17. uro, z vrhom poleti okoli 13. ure ^[7]. V tem času naj se otroci igrajo v senci ^[2], daljše dejavnosti na prostem pa načrtujemo prej ali pozneje ^[7].

Zaščita je potrebna tudi, ko je hladno in oblačno: kožo poškodujejo UV žarki, ne toplota, nezaščiteno kožo pa lahko poškodujejo že v manj kot 15 minutah ^[7].

Vrtec, šola, morje in gore

Program Varno s soncem, ki ga vodijo NIJZ, Združenje slovenskih dermatovenerologov, Društvo za boj proti raku regije Celje in Ministrstvo za zdravje, je namenjen predšolskim otrokom, osnovnošolcem in srednješolcem. Od leta 2007 do 2025 je v njem sodelovalo okoli 960.000 otrok in mladostnikov ^[11]. Otroci, ki se zaščite naučijo zgodaj, pridobijo dobre navade za prihodnost ^[1].

Za vrtec, izlet ali plažo je koristno imeti pri roki:

• pokrivalo s ščitnikom ali širokimi krajci in majico z rokavi ^{[1] [7]};
• kremo z zaščitnim faktorjem 30 ali več za nepokrito kožo ^[1];
• senčnik ali načrt, kje bo senca ^[7];
• dovolj vode za pitje ^[8];
• sončna očala, kadar gremo v gore ali na morje ^[1].

Morje, sneg in gore. Voda, pesek, sneg in svetle površine odbijajo UV sevanje in povečajo izpostavljenost; sneg lahko odbije do 90 % UV sevanja ^[2]. Z vsakimi 1.000 metri nadmorske višine se moč UV sevanja poveča za 10 do 12 % ^[7]. Na smučanju, ob vodi in na svetli plaži je zato zaščita še posebej pomembna ^[2].

Najstniki in solarij

V raziskavi NIJZ med dijaki v šolskem letu 2022/2023 se je dobra četrtina dijakov namerno izpostavljala soncu, večini pa je bila najbolj všeč zagorela polt ^[10]. NIJZ poudarja, da zdrave porjavelosti ni: porjavela koža je znak, da je bila poškodovana, temna porjavitev na beli koži pa ustreza zaščitnemu faktorju le med 2 in 4 in ne ščiti pred dolgotrajno poškodbo, ki lahko povzroči kožnega raka ^[7].

Ministrstvo za zdravje uporabo solarija odsvetuje mlajšim od 18 let ^[12]. V Sloveniji je po veljavni zakonodaji uporaba solarija za mlajše od 18 let odsvetovana, ne prepovedana; Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, naj solarija ne uporablja nihče, mlajši od 18 let ^[7]. Po metaanalizi, ki jo povzema peta izdaja Evropskega kodeksa proti raku, je bila prva uporaba solarija pred 35. letom povezana s približno 59 % večjim tveganjem za melanom ^[13]. Evropski kodeks proti raku zato svetuje: izogibajte se pretirani izpostavljenosti soncu, še zlasti pri otrocih, uporabljajte zaščito pred soncem in nikoli ne uporabljajte solarijev ^[14]. Več v člankih Solarij in kožni rak in Miti o znamenjih.

Kdaj k zdravniku

Pri sončni opeklini otroka čim prej umaknemo s sonca in kožo ohladimo s hladno prho, kopeljo ali vlažno brisačo, pri dojenčku in majhnem otroku pa pazimo, da se ne podhladi. Otrok naj pije dovolj vode, mehurjev ne predirajte, opečeno kožo pa do zacelitve ščitite pred neposrednim soncem ^[15]. Več o prvi pomoči in preprečevanju v članku Sončne opekline.

Z zdravnikom se čim prej posvetujte, kadar ^[15]:

• ima sončno opeklino dojenček ali majhen otrok;
• je koža opečena z mehurji ali otekla;
• ima otrok zelo visoko telesno temperaturo ali ga mrazi;
• je zelo utrujen, omotičen ali mu je slabo;
• ga boli glava ali ima mišične krče.

Huda sončna opeklina lahko vodi v izčrpanost zaradi vročine in vročinsko kap ^[15]. Če pri otroku opazite znamenje, ki hitro raste ali se spreminja, pa preberite članek Znamenja pri otrocih.