Histološki pregled znamenja: zakaj ga naredijo in kaj piše v izvidu

Kaj je histološki pregled znamenja

Pri histološkem pregledu zdravnik specialist patolog odstranjeno znamenje pregleda pod mikroskopom. To je edini način, da melanom z gotovostjo potrdimo ali izključimo ^[1]. Ameriški dermatologi dodajajo, da je pregled tkiva pod mikroskopom edini način za diagnozo nekaterih kožnih bolezni, tudi kožnega raka ^[2].

Izraza, ki ju pogosto slišimo skupaj, pomenita različni stvari. Biopsija je odvzem vzorca tkiva, histološki pregled (tudi patohistološki pregled ali histologija) pa pregled tega tkiva pod mikroskopom. Ameriško združenje dermatologov opisuje, da vzorce kože pregleda dermatopatolog — zdravnik, specializiran za dermatologijo in patologijo —, ki napiše izvid; na njegovi podlagi dermatolog odloči, ali je potrebno nadaljnje zdravljenje ^[2].

Histološki pregled velja za zlati standard pri diagnozi in razvrščanju znamenj ^[3].

Histološki pregled je edini način, da melanom z gotovostjo potrdimo ali izključimo.

Zakaj pogled in dermatoskop ne zadoščata

Dermatolog si znamenje najprej ogleda s prostim očesom in z dermatoskopom, povečevalnim instrumentom z lučjo. Dermatoskopija pomembno izboljša oceno sumljivih sprememb, vendar približno 10 % melanomov nima tipičnih dermatoskopskih značilnosti. Zato po slovenskih priporočilih dermatoskopija ne sme spremeniti odločitve o izrezu sumljive spremembe, histološka preiskava pa je potrebna pri vseh izrezanih sumljivih kožnih tumorjih ^[4]. Evropske smernice dodajajo, da je ob sumu na melanom histološki pregled vedno potreben ^[5]. Kako dermatoskop deluje, opisuje članek pregled z dermatoskopom.

Tudi izkušen zdravnik nekaterih sprememb na pogled ne more zanesljivo ločiti. Znamenje je včasih težko ločiti od seboroične keratoze, nenevarne bradavičaste spremembe, zlasti kadar je ta vneta ali poškodovana ^[6]. Nekatera displastična znamenja je težko ločiti od melanoma, zato je najvarneje, da jih odstranijo in pregledajo ^[7].

Kako vzorec pride v laboratorij

Vzorec kože lahko zdravnik odvzame na več načinov ^[2]. Med glavnimi so:

• ekscizija (izrez), pri kateri odstrani celotno spremembo;
• incizijska biopsija, pri kateri odstrani le del spremembe;
• tangencialni odvzem, pri katerem z rezilom, podobnim britvici, odreže tanko vrhnjo plast kože (v izvidu pogosto angl. »shave«);
• »punch« biopsija, pri kateri z okroglim cevastim rezilom odvzame valjast vzorec, ki sega globlje v kožo.

Iste štiri načine, poleg možnosti »drugo«, navaja tudi slovenski standardizirani histološki izvid za melanom v polju »način odvzema« ^[4].

Pri sumljivem znamenju je standard popoln izrez: slovenska priporočila predvidevajo vretenast izrez celotne spremembe z robom zdrave kože 2 do 5 mm in v globino do podkožnega maščevja, saj le popoln izrez omogoča ustrezno histološko opredelitev ^[4]. Evropske smernice prav tako priporočajo, da diagnoza melanoma temelji na popolnem izrezu v celotni debelini kože ^[8]. Delni odvzem pride v poštev izjemoma, pri velikih spremembah na obrazu, dlani ali stopalu; takrat zdravnik vzorec odvzame z najbolj sumljivega dela, v celotni debelini kože ^[4].

Na napotnici za laboratorij zdravnik čim natančneje navede, s katerega mesta na telesu je vzorec ^[4]. Pri odstranitvi znamenja z laserjem vzorca za histološki pregled ni ^[6]; zakaj sumljivo znamenje zato izrežejo, pojasnjuje članek kdaj je odstranitev znamenja potrebna.

Kaj pomenijo izrazi v izvidu

Histološki izvid je napisan za zdravnike, zato je poln strokovnih izrazov. Razlaga spodaj je splošna in ne nadomešča pogovora z zdravnikom, ki pozna celoten izvid in vašo kožo. Za melanom slovenska priporočila predpisujejo standardiziran histološki izvid, ki je obvezen za vse ustanove, ki sodelujejo pri diagnostiki in zdravljenju melanoma ^[4].

Delitev znamenj na junkcijska, sestavljena in intradermalna pove samo, kje v koži ležijo celice; vse tri so vrste nenevarnih znamenj ^[9]. Kako se vrste znamenj razlikujejo, opisuje članek vrste znamenj, o atipičnih znamenjih pa piše članek atipična (displastična) znamenja.

Debelino po Breslowu izmeri patolog s posebnim merilom pod mikroskopom ^[12], v slovenskem standardiziranem izvidu na desetinko milimetra natančno ^[4]. Zdravniki jo uporabijo pri določanju stadija melanoma ^[12]. Evropske smernice priporočajo, naj izvid pri melanomu poleg vrste melanoma in debeline vsebuje tudi podatek o razjedi, prisotnosti tumorja na robovih vzorca in več drugih značilnosti ^[8].

Kadar izvid navaja, da sprememba sega v rob vzorca, to pomeni, da morda ni bila odstranjena v celoti. Pri melanomu, pri katerem priporočeni varnostni rob ni dosežen, slovenska priporočila svetujejo ponoven izrez ^[4]; pri drugih spremembah o nadaljnjem ukrepanju odloči zdravnik.

Izvid lahko pokaže tudi spremembo, ki sploh ni znamenje, na primer seboroično keratozo ali bazalnocelični karcinom. Kratke razlage teh in drugih pojmov so v slovarju pojmov.

Koliko časa traja do izvida

Izvid je navadno na voljo v nekaj tednih. V britanskem javnem zdravstvu navajajo približno dva tedna, včasih več ^[13]; ena od britanskih univerzitetnih bolnišnic opozarja, da lahko traja tudi do šest tednov ^[14]. Koliko časa bo trajalo v posameznem primeru, je odvisno od laboratorija in ambulante.

Daljše čakanje samo po sebi ne pomeni, da je z izvidom kaj narobe ^[13]. Kdaj lahko izvid pričakujete, vam ob posegu pove zdravnik ^[1]. Če tega niste izvedeli, vprašajte tudi, kako vam bodo izvid sporočili.

Kaj sledi po izvidu

O nadaljnjih korakih odloči zdravnik na podlagi izvida ^[2]. Najpogostejše možnosti so:

• Nenevarno znamenje. Nenevarna znamenja zdravljenja ne potrebujejo ^[15].
• Displastični (atipični) nevus. Če so spremembe blage ali zmerne in je bilo znamenje izrezano v celoti, dodatno zdravljenje navadno ni potrebno. Pri hujših spremembah zdravnik včasih svetuje še dodaten izrez okolice z varnostnim robom zdrave kože ^[7]. Ljudje z več atipičnimi znamenji imajo večje tveganje za melanom — v metaanalizi je bilo pri petih atipičnih znamenjih v primerjavi z nobenim približno šestkrat večje ^[16] —, zato se z zdravnikom pogovorite tudi o tem, kako spremljati kožo.
• Melanom. Zdravnik navadno predlaga še en poseg, pri katerem odstranijo širši pas kože okoli mesta, kjer je bil melanom ^[1]. Varnostni rob je odvisen od debeline: evropske in slovenske smernice priporočajo 0,5 cm pri melanomu in situ, 1 cm pri debelini do 2 mm in 2 cm pri debelejših melanomih ^{[8] [4]}. Kaj sledi nato, opisuje članek melanom: diagnoza in zdravljenje.

Izvid shranite. Znamenje se lahko na mestu izreza ponovi; večino ponovljenih znamenj patolog prepozna brez težav, brez podatka o prvotnem izvidu pa jih je mogoče zamenjati z melanomom ^[17].

Kdaj k zdravniku

• Ko izvid prispe in ni jasno, kaj pomeni. Pomen izvida vam razloži zdravnik ^[13]; za razlago se obrnite na zdravnika, ki je znamenje odstranil, in se ne zanašajte le na splošne opise izrazov.
• Ko izvida ni v dogovorjenem času. Pokličite ambulanto ali osebnega zdravnika, ki vam lahko povesta, kako je z izvidom ^[13].
• Ko se rana med čakanjem ne celi ali se pojavijo znaki okužbe; kako ravnati, opisuje članek nega rane po izrezu.
• Ko se na brazgotini znova pojavi znamenje ali se spremeni katero drugo znamenje. Prvotni izvid vzemite s seboj, saj patologu pomaga pri oceni ^[17].