Fibromi (viseči izrastki) in dermatofibrom: kaj so in ali jih odstraniti

Viseči fibrom in dermatofibrom: dva različna izrastka

»Fibrom« v vsakdanjem govoru največkrat pomeni viseči fibrom — mehak, nenevaren izrastek v barvi kože, ki pogosto visi s kože v pregibih, na primer na vratu ali v pazduhah ^[1]. Dermatofibrom je nekaj drugega: čvrsta, nenevarna bunkica v koži, najpogosteje na golenih ^[2]. Nobenega ni treba odstraniti, razen če moti, odstranjujemo pa ju pri zdravniku, ne doma.

Oba spadata med nenevarne kožne spremembe, ki jih ljudje pogosto zamenjujejo z znamenji ali bradavicami. Strokovna imena, kot sta fibroepitelijski polip in dermatofibrom, na kratko razlaga slovar pojmov.

Viseči fibrom (pecljati fibrom)

Viseči fibromi so mehki izrastki v barvi kože ali nekoliko temnejši, ki so videti, kot bi viseli s kože. Navadno ne povzročajo težav in so nenevarni. Veliki so od približno 2 mm do 5 cm; lahko je en sam ali cela skupina ^[1]. Nekateri visijo na peclju, drugi so trdneje pritrjeni na kožo; ob draženju lahko pordečijo ^[4].

Kje nastanejo. Najpogosteje tam, kjer se koža drgne ob kožo ali so kožne gube — na vratu, v pazduhah, na vekah, pod prsmi in okoli zadnjice ^[1]. Nastanejo tudi tam, kjer se koža dlje časa drgne ob nakit ali oblačila, pogosto pa so še na bokih, trebuhu in hrbtu ^[4].

Kdo jih dobi. Viseči fibrom lahko dobi vsak in ga ni mogoče preprečiti. Pogostejši je pri ljudeh z debelostjo ali kožnimi gubami, ki se drgnejo, pri sladkorni bolezni tipa 2 in v nosečnosti ^[1]. Pojavljajo se pri moških in ženskah, pogosteje s starostjo ^[3], tveganje pa je večje tudi, če jih ima kdo od krvnih sorodnikov ^[4]. Gre za okoliščine, v katerih so pogostejši, ne nujno za vzroke.

»Viseče bradavice« niso bradavice

Bradavice povzroča virus; prenašajo se s tesnim stikom kože ali prek okuženih površin ^[5]. Viseči fibrom ni bradavica, čeprav ju ljudje pogosto zamenjujejo; nastaja predvsem tam, kjer se koža drgne ^[1]. Bradavice so pogosteje na rokah in stopalih, večinoma so čvrste, dvignjene in imajo hrapavo površino, znamenja pa so navadno ploska, okrogla ali ovalna ^[1].

Ker imajo viseči izrastki različne oblike in velikosti, je bradavico ali celo kožnega raka mogoče zamenjati za viseči fibrom ^[4]. Zato naj nejasen izrastek, ki se spreminja, pogleda zdravnik.

Dermatofibrom

Dermatofibrom je pogosta razrast veziva v usnjici, spodnji od dveh glavnih plasti kože. Je nenevaren in se ne spremeni v raka, vendar je na pogled lahko podoben drugim, zaskrbljujočim kožnim tumorjem, zato je smiselno, da ga oceni zdravnik ^[2].

• Videz in otip: čvrsta bunkica, kot majhen gumijast gumb tik pod kožo, redko večja od 1 cm. Barva sega od vijoličaste do rožnate, včasih je rjava ali siva ^[2].
• Znak jamice: ko kožo nad dermatofibromom stisnemo s strani, se pogosto uviha v jamico ^[6].
• Kje in kdo: najpogosteje na golenih mladih in srednje starih odraslih, pri ženskah tudi na nadlakteh; pogostejši je pri ženskah ^[2].
• Vzrok: ni povsem jasen. Pogosto se pojavi po manjši poškodbi kože, na primer po piku žuželke ali trna. Ni dokazov, da bi bil dedni ^[2].
• Težave: navadno jih ni. Včasih srbi ali je boleč ob dotiku ali udarcu; na nogah lahko ob britju zakrvavi ^[2].

Večina ljudi ima en sam dermatofibrom. Redko se jih v kratkem času pojavi več, kar je včasih povezano z oslabljenim imunskim sistemom; v takem primeru se posvetujte z zdravnikom ^[2]. Dermatofibrom včasih izgine sam, pogosto pa ostane trajno ^[2].

Kako ju zdravnik loči od znamenja in drugih sprememb

Dermatofibrom zdravnik navadno prepozna po videzu ^[2], pri čemer si pomaga z dermatoskopom ^[6]. Pri visečem izrastku dermatolog preveri, ali gre res za viseči fibrom in ne za bradavico ali drugo spremembo ^[4]. Kako pregled z dermatoskopom poteka, opisuje članek Dermatoskopija.

Kadar diagnoza dermatofibroma ni jasna ali obstaja sum na kožnega raka, zdravnik bunkico v lokalni anesteziji odstrani in jo pošlje na histološki pregled ^[2]. Britanski dermatologi svetujejo, naj vsako novo bunkico na koži, zlasti pigmentirano, pogleda zdravnik ^[2].

Ali ju je treba odstraniti

Visečega fibroma ni treba odstraniti ^[1]. Odstranitev je smiselna, kadar se draži ali krvavi, kadar je na veki in moti vid ali kadar je boleč ^[4]. Zdravnik ga lahko odstrani s toploto, z zamrzovanjem ali odreže s kirurškim rezilom ali škarjicami ^[1]; pri odrezu kožo prej omrtviči ^[4]. Odstranjen fibrom navadno ne zraste znova. Na mestu lahko ostane brazgotina ali temnejša koža, zlasti pri temnejši polti; to je navadno začasno, včasih pa trajno ^[1].

Dermatofibroma navadno ni treba zdraviti, razen kadar je treba zanesljivo potrditi diagnozo ^[2]. Odstranitev pride v poštev, če je diagnoza negotova, če moti zaradi videza ali če srbi ali boli. Kirurška odstranitev v lokalni anesteziji vedno pusti brazgotino, ki je lahko enako moteča kot dermatofibrom; tudi po zamrzovanju ostane brazgotina in sprememba se lahko ponovi ^[2]. Ker dermatofibrom pogosto sega čez vidni rob, se po kirurški odstranitvi pogosto ponovi ^[6].

O tem, ali odstranitev pretehta, se je dobro pogovoriti z zdravnikom. Kako poteka odstranitev kožne spremembe in kaj sledi, opisuje članek Odstranitev znamenj in nega.

Zakaj visečega fibroma ne odstranjujemo doma

NHS svetuje, da visečega fibroma ne poskušate odstraniti sami, razen če vam to svetuje zdravnik, ker lahko pride do okužbe, krvavitve in brazgotine ^[1].

Ameriško združenje dermatologov odsvetuje tudi izdelke za domačo odstranitev visečih fibromov ^[4]. Taki izdelki lahko po navedbah združenja poškodujejo kožo, povzročijo okužbo in brazgotino ter zakasnijo odkritje kožnega raka ^[7]. Sredstva za bradavice na visečih fibromih ne delujejo: viseči fibromi so mehki, zato lahko taka sredstva kožo poškodujejo in pustijo brazgotino ^[4].

Najpomembnejši razlog pa je drug: pod podobnim videzom se lahko skriva bradavica ali kožni rak ^[4], ki ga z domačo odstranitvijo ne bi prepoznali. Več o razširjenih napačnih prepričanjih v članku Miti o znamenjih.

Kdaj k zdravniku

Izrastek ali bunkico naj pogleda zdravnik (osebni zdravnik ali dermatolog), kadar:

• se viseči fibrom veča, postane boleč ali krvavi ^[1];
• se nenadoma pojavi veliko visečih fibromov ^[4];
• je bunkica nova, zlasti če je pigmentirana ^[2];
• je izrastek izbočen, čvrst in raste več kot mesec dni ^[8];
• ni jasno, kaj izrastek je ^[4].

Pravilo EFG in druge opozorilne znake razlaga članek Kdaj je znamenje nevarno.