Seboroična keratoza (»starostne bradavice«): kaj je in ali je nevarna

Seboroična keratoza je nenevaren izrastek iz kožnih celic, ki je videti, kot bi bil prilepljen na kožo; pri 70 letih jo ima po britanskih podatkih približno tri četrtine ljudi. Ni nalezljiva in se ne spremeni v raka, a ker je temna seboroična keratoza lahko podobna melanomu, naj novo ali spreminjajočo se spremembo pogleda zdravnik.

Posodobljeno Čas branja: 5 min

Kazalo vsebine
  1. Kaj je seboroična keratoza
  2. Kako je videti in kje se pojavi
  3. Kdo jo dobi in zakaj nastane
  4. Seboroična keratoza ni rak in ni predrakava sprememba
  5. Seboroična keratoza ali melanom: zakaj ju je včasih težko ločiti
  6. Ali jo je treba odstraniti
  7. Kdaj k zdravniku
  8. Pogosta vprašanja
  9. Viri

Kaj je seboroična keratoza

Seboroična keratoza je zelo pogosta nenevarna izboklina na koži, ki nastane zaradi kopičenja kožnih celic. Videti je, kot bi bila prilepljena na površino kože. Ni nalezljiva in se ne spremeni v kožnega raka [1]. Ljudsko ji pravimo »starostna bradavica«, ker se pojavlja predvsem v srednjih letih in pozneje, njena površina pa je pogosto bradavičasta [2]. Izraz »starostna keratoza« je dvoumen: v vsakdanji rabi pogosto označuje seboroično keratozo, v strokovni rabi pa senilna keratoza pogosto pomeni aktinično keratozo [3], ki je predrakava sprememba [4].

Ime »bradavica« zavaja. Prave bradavice povzroča virus in se lahko prenašajo s tesnim stikom kože ali prek okuženih površin [5], seboroična keratoza pa ni nalezljiva [2]. Kljub strokovnemu imenu nima zveze niti z žlezami lojnicami [1].

Ker je zelo temna seboroična keratoza na pogled lahko podobna melanomu [1], naj novo ali spreminjajočo se temno spremembo pogleda zdravnik. Kako jo ločimo od drugih pogostih sprememb, ki jih zamenjujemo z znamenji, opisuje članek Nenevarne kožne spremembe.

Kako je videti in kje se pojavi

Seboroična keratoza ima hrapavo površino. Barva sega od rožnate do skoraj črne, velikost pa od manj kot centimetra do nekaj centimetrov [1]. Ameriško združenje dermatologov piše, da imajo nekatere bradavičasto površino, druge pa so videti kot kapljice toplega rjavega voska na koži; večina je svetlo ali temno rjavih [2].

  • Kje: najpogosteje na trupu, pogosta je tudi na glavi in vratu [1]. Pojavi se lahko kjer koli na koži, razen na dlaneh in podplatih [2].
  • Koliko: nekdo ima eno samo, drugi jih ima veliko. Ko se pojavijo, navadno ostanejo, z leti pa lahko nastajajo nove [1].
  • Kako se spreminja: majhna ploska seboroična keratoza z leti pogosto postane bolj izbočena in večja [1].
  • Težave: večinoma jih ni. Včasih srbi, se pordeči in postane občutljiva ali se zatika ob oblačila [1].

Pri ljudeh temnejše polti se lahko kaže tudi kot veliko drobnih temno rjavih ali črnih izboklin, zlasti na obrazu in vratu [1].

Shema: seboroična keratoza leži na površini kože, znamenje ima celice v koži.
Seboroična keratoza in znamenje v prerezu kože. Shematski prikaz.

Kdo jo dobi in zakaj nastane

Seboroična keratoza je s starostjo vse pogostejša. Po podatkih britanskega združenja dermatologov (letak, 2022) jo ima pri 40 letih približno 30 % ljudi, pri 70 letih pa okoli 75 %; v Veliki Britaniji ima vsaj eno več kot polovica moških in več kot tretjina žensk. Pojavi se lahko tudi pri mlajših [1].

Vzrok ni znan. Nekateri ljudje podedujejo nagnjenost k seboroični keratozi, kot možen dejavnik tveganja pa navajajo tudi sončno svetlobo [1]. Zaščita pred soncem je smiselna že zato, ker po slovenskih priporočilih zmanjša tveganje za melanom in druge kožne rake [6].

Seboroična keratoza ni rak in ni predrakava sprememba

Seboroična keratoza je nenevarna in se ne spremeni v kožnega raka [1]. Ameriško združenje dermatologov jo opisuje kot neškodljivo, čeprav je lahko videti zaskrbljujoče [2].

Pogosto jo zamenjujemo z aktinično keratozo, ki je nekaj drugega. Aktinična keratoza je suha, hrapava, luskasta lisa na koži, ki jo je poškodovalo sonce; navadno ni resna, obstaja pa majhna možnost, da se razvije v kožnega raka [7]. Slovenska priporočila jo uvrščajo med predrakave spremembe (prekanceroze) [4]. Več v članku Aktinična keratoza.

sprememba kaj je povezava s kožnim rakom
seboroična keratoza nenevarna izboklina iz kopičenja kožnih celic, videti prilepljena na kožo se ne spremeni v raka [1]
aktinična keratoza suha, hrapava, luskasta lisa na koži, ki jo je poškodovalo sonce predrakava sprememba; majhna možnost razvoja v kožnega raka [7]
znamenje skupek pigmentnih celic (melanocitov) večina melanomov ne nastane iz znamenja; iz prej obstoječega jih nastane približno četrtina [6]

Tabela pojasnjuje razlike med pojmi, ni pa pripomoček za samodiagnozo — na pogled so si te spremembe lahko zelo podobne.

Seboroična keratoza ali melanom: zakaj ju je včasih težko ločiti

Seboroična keratoza je veliko pogostejša od kožnega raka, vendar je zelo temna seboroična keratoza lahko podobna melanomu [1]. Spominja lahko tudi na bradavico, aktinično keratozo ali drug kožni rak [2]. Velja tudi obratno: avstralske smernice za melanom med primeri melanomov brez klasičnih znakov prikazujejo novo, rastočo rožnato ploščo, ki jo je zlahka zamenjati za vneto seboroično keratozo [8].

V večini primerov dermatolog seboroično keratozo prepozna že z ogledom [9]. Pri tem si pomaga z dermatoskopom, ki olajša prepoznavanje seboroične keratoze in drugih sprememb, ki so na pogled lahko podobne melanomu [10]. Kako tak pregled poteka, opisuje članek Dermatoskopija.

Kadar je seboroična keratoza videti kot kožni rak, jo dermatolog odstrani in pošlje na histološki pregled — šele ta z gotovostjo pokaže, ali gre za raka [9]. Kaj tak pregled pomeni in kaj piše v izvidu, razlaga članek Histološki pregled.

Pri pregledu pomaga, če zdravniku poveste, od kdaj spremembo opažate in ali se je spremenila. Opozorilni znaki na znamenjih — pravilo ABCDE in znak grdega račka — so namenjeni temu, da sumljivo spremembo pravočasno pokažete zdravniku, ne pa samodiagnozi.

Seboroična keratoza je nenevarna, videz pa ni zanesljivo merilo: temno ali spreminjajočo se spremembo naj pogleda zdravnik.

Ali jo je treba odstraniti

Ker je seboroična keratoza nenevarna, je ni treba zdraviti [1]. Dermatolog jo odstrani, kadar je videti kot kožni rak, se zatika ob oblačila ali nakit, se zlahka draži ali moti zaradi videza [9].

Načini odstranitve so različni [9]:

  • zamrzovanje s tekočim dušikom (krioterapija) — sprememba v nekaj dneh odpade; včasih pod njo nastane mehurček, ki se posuši v krasto;
  • elektrokirurški poseg in strganje s kireto (kiretaža) — zdravnik mesto omrtviči z lokalno anestezijo, spremembo uniči z električnim tokom in jo postrga; šivi niso potrebni;
  • odstranitev z rezilom ali strganjem, kadar je sprememba videti kot kožni rak — tako jo lahko pošljejo na histološki pregled.

Britansko združenje dermatologov med možnostmi navaja tudi laser [1]. Katera metoda je primerna, presodi zdravnik glede na spremembo in njeno mesto.

Po odstranitvi je koža na tem mestu lahko svetlejša od okolice; razlika navadno s časom zbledi, včasih pa ostane [9]. Večina odstranjenih seboroičnih keratoz se ne vrne, drugje pa se lahko pojavi nova [9]; britanski dermatologi opozarjajo, da lahko zraste tudi na istem mestu [1].

Kožnih izrastkov ne odstranjujte sami. Ameriško združenje dermatologov opozarja, da lahko domača odstranitev povzroči poškodbo kože, okužbo in brazgotino ter zakasni odkritje kožnega raka [11]. Več o razširjenih napačnih prepričanjih v članku Miti o znamenjih. Strokovne izraze, kot sta keratoza in kiretaža, na kratko razlaga slovar pojmov.

Kdaj k zdravniku

Seboroično keratozo ali spremembo, ki ji je podobna, naj pogleda zdravnik (osebni zdravnik ali dermatolog), kadar:

  • je nova in temna ali se spreminja — britansko združenje dermatologov svetuje, naj zdravnik pogleda vsako rjavo ali črno spremembo, ki se spreminja [1];
  • je rdeča, srbi, je boleča ali krvavi [1];
  • je opazno drugačna od drugih sprememb na koži (znak grdega račka) [6];
  • je izbočena, čvrsta in raste več kot mesec dni [8];
  • je videti kot rana, ki se ne zaceli [12].

Če ostane dvom, lahko zdravnik opravi biopsijo kože in vzorec pošlje na histološki pregled [1].

Pogosta vprašanja

Ali se seboroična keratoza lahko spremeni?

Majhna ploska seboroična keratoza se z leti pogosto poveča in bolj izboči, lahko pa tudi srbi, se pordeči ali se zatika ob oblačila. Po navedbah britanskih dermatologov se ne spremeni v kožnega raka. Ker je zelo temna seboroična keratoza lahko podobna melanomu, naj vsako rjavo ali črno spremembo, ki se spreminja, pogleda zdravnik; ob dvomu jo odstrani in pošlje na histološki pregled.

Zakaj se imenuje starostna bradavica, če ni bradavica?

Ime je ljudsko in izhaja iz videza: seboroična keratoza je pogosto izbočena in hrapava kot bradavica, pojavi pa se predvsem v srednjih letih in pozneje. Prave bradavice povzroča virus in se lahko prenašajo s stikom, seboroična keratoza pa ni nalezljiva. Kljub strokovnemu imenu tudi nima zveze z žlezami lojnicami.

Ali je seboroična keratoza nalezljiva?

Ne. Ameriško in britansko združenje dermatologov navajata, da seboroična keratoza ni nalezljiva. V tem se razlikuje od bradavic, ki jih povzroča virus. Da se jih s starostjo pojavi več, ni posledica prenosa, ampak tega, da so v starejših letih pogostejše: pri 70 letih jih ima po britanskih podatkih okoli tri četrtine ljudi. Nagnjenost k njim je lahko tudi dedna.

Ali obstaja krema za seboroično keratozo?

Seboroične keratoze ni treba zdraviti, ker je nenevarna, zato priporočil izdelkov na tej strani ne dajemo. Kadar moti ali je ni mogoče zanesljivo ločiti od kožnega raka, jo odstrani zdravnik, na primer z zamrzovanjem s tekočim dušikom ali s strganjem v lokalni anesteziji. Če je sprememba videti sumljivo, jo po odstranitvi pošljejo na histološki pregled.

Ali se seboroična keratoza po odstranitvi ponovi?

Večinoma ne. Ameriško združenje dermatologov navaja, da se večina odstranjenih seboroičnih keratoz ne vrne, britansko pa opozarja, da lahko na istem mestu ponovno zraste. Odstranitev tudi ne prepreči, da se drugje na koži ne bi pojavile nove, saj so s starostjo vse pogostejše. Odločitev o odstranitvi je zato odvisna predvsem od tega, ali sprememba moti.

Objavljeno
, posodobljeno

Vsebina temelji na virih, navedenih v razdelku Viri.

Besedilo je splošno in informativno ter ne nadomešča pregleda pri zdravniku. Posameznega znamenja ni mogoče oceniti na daljavo — ob spremembi znamenja ali kože se posvetujte z dermatologom ali osebnim zdravnikom.

Viri

  1. British Association of Dermatologists: Seborrhoeic keratoses — patient information leaflet (2022). Dostopano .
  2. American Academy of Dermatology: Seborrheic keratoses: Overview. Dostopano .
  3. National Cancer Institute: Senile keratosis (NCI Dictionary of Cancer Terms). Dostopano .
  4. Onkološki inštitut Ljubljana: Perić B in sod. Ploščatocelični rak kože — priporočila za zdravljenje (2020). Dostopano .
  5. NHS: Warts and verrucas (2023). Dostopano .
  6. Onkologija (Onkološki inštitut Ljubljana): Reberšek M in sod. Priporočila za obravnavo bolnikov z melanomom kože (2024). Dostopano .
  7. NHS: Actinic keratoses (2023). Dostopano .
  8. Medical Journal of Australia (Cancer Council Australia): Mar VJ in sod. Clinical practice guidelines for the diagnosis and management of melanoma: melanomas that lack classical clinical features (2017). Dostopano .
  9. American Academy of Dermatology: Seborrheic keratoses: Diagnosis and treatment (2023). Dostopano .
  10. International Journal of Dermatology: Campos-do-Carmo G, Ramos-e-Silva M. Dermoscopy: basic concepts (2008). Dostopano .
  11. American Academy of Dermatology: 5 reasons to see a dermatologist for mole, skin tag removal (2022). Dostopano .
  12. Združenje slovenskih dermatovenerologov / Euromelanoma: Vaša koža je dragocena. Redno jo pregledujte. (zloženka Euromelanoma 2026) (2026). Dostopano .

Preberite tudi