Bazalnocelični karcinom (bazaliom): znaki, vzroki in zdravljenje

Kaj je bazalnocelični karcinom

Bazalnocelični karcinom ali bazaliom (tudi bazalnocelični rak) je rak, ki nastane iz bazalnih celic v najglobljem delu povrhnjice ^[1]. Spada med nemelanomske kožne rake in je najpogostejši od vseh kožnih rakov — po slovenskih priporočilih predstavlja približno 75 % kožnega raka ^[2]. Pregled vseh vrst je v članku vrste kožnega raka.

Britansko združenje dermatologov ocenjuje, da ga v življenju dobijo približno trije od desetih ljudi svetle polti ^[3]. V Sloveniji je njegova pogostnost po navedbah slovenskih priporočil močno podcenjena ^[2].

Bazaliom raste počasi in izredno redko zaseva: ocenjeno tveganje za zasevke je manj kot 0,1 % ^[2]. Britansko združenje dermatologov piše, da skoraj nikoli ne ogroža življenja ^[3]. Če ga ne zdravimo, pa raste naprej in lahko poškoduje okolna tkiva, zato ga je smiselno zdraviti zgodaj ^[4].

Od ploščatoceličnega karcinoma, drugega pogostega nemelanomskega kožnega raka, se razlikuje po celicah, iz katerih nastane, in po tem, da raste počasneje ^[1].

Kje se pojavi

Bazaliom se najpogosteje pojavi na soncu izpostavljenih predelih kože, predvsem pri ljudeh svetlejše polti. Do 80 % vseh bazaliomov je na glavi in vratu, približno 15 % pa na ramenih, hrbtu in prsnem košu. Lahko se pojavi kjer koli na koži; med redka mesta sodijo dlani, podplati in spolovilo ^[2].

Bazaliom na nosu in obrazu

V britanski raziskavi, ki je zajela vse nove bazaliome v enem okrožju v letih 2006 in 2016, so bila na glavi in vratu najpogostejša mesta lica, nos in čelo ^[5]. Osrednji del obraza — okolica nosu, oči, ust in uhljev — in senca so po slovenskih priporočilih predeli z večjim tveganjem za ponovitev po zdravljenju ^[2]. Britansko združenje dermatologov dodaja, da je zdravljenje zahtevnejše, kadar je bazaliom na mestu, kjer je težko odstraniti kožo, na primer ob očesu, na nosu ali uhlju ^[3]. Zato zdravnik na obrazu izbere način, ki ohrani čim več zdravega tkiva (glej razdelek o zdravljenju).

Kako je videti

Bazaliom je lahko videti različno. Ljudje pogosto najprej opazijo krasto, ki krvavi in se ne zaceli povsem, ali rožnato, rdečo ali biserno lesketajočo bunkico, ki ne izgine; na površini so lahko drobne rdeče žilice. Nekateri bazaliomi imajo odebeljen rob okoli osrednje vdolbine ali kraste, nekateri se razjedo ^[3]. Ko raste, lahko večkrat zakrvavi, se prekrije s krasto in znova odpre ^[4].

Slovenska priporočila opisujejo tri glavne klinične oblike ^[2]:

• nodularni bazaliom (okoli 60 %): bunkica rožnate, rdeče ali biserne barve z drobnimi žilicami na površini; najpogostejši je na glavi;
• površinski bazaliom (okoli 30 %): ploska, tanka, dobro omejena rdečkasta luskasta lisa; največkrat se pojavi na trupu in je najpogostejša oblika pri ljudeh, mlajših od 40 let;
• morfeiformni bazaliom (okoli 10 %): čvrsta, brazgotini podobna belkasta lisa z nejasnimi robovi; med vsemi tremi ga je najtežje prepoznati.

Slovenski dermatologi bazaliom opisujejo tudi kot privzdignjeno bulico kožne barve s svetlečim se, bisernim robom ali kot rahlo skorjasto bulico, ki počasi raste ^[6].

Ker je videz tako raznolik, fotografij bazalioma na tej strani ne objavljamo: primerjava lastne kože s slikami lahko zavede v obe smeri.

Ameriško dermatološko združenje opozarja, da bazalioma s primerjanjem s slikami ni mogoče ne potrditi ne izključiti ^[4]. Bazaliom je lahko tudi pigmentiran, torej rjavo ali temno obarvan ^[2], zato ga od melanoma zanesljivo loči zdravnik.

Zakaj nastane in kdo je bolj ogrožen

Najpogostejši vzrok je izpostavljenost UV sevanju ^[3], ki je po slovenskih priporočilih ključni dejavnik za pogostnost bazalioma; zbolevajo predvsem svetlopolti ljudje ^[2]. Največje tveganje imajo po navedbah britanskega združenja dermatologov ^[3]:

• ljudje blede polti, ki na soncu hitro zgorijo in redko porjavijo, zlasti z naravno svetlimi ali rdečimi lasmi;
• ljudje, ki so bili veliko na soncu, na primer zaradi dela ali dejavnosti na prostem ali bivanja v sončnem podnebju;
• ljudje, ki uporabljajo solarij ali se redno sončijo;
• ljudje, ki so bazaliom že imeli.

Tveganje povečajo tudi stanja z oslabljenim imunskim sistemom, najpogosteje po presaditvi organa, ter ionizirajoče sevanje in brazgotine. Pri ljudeh s presajenim organom je tveganje za bazaliom 10-krat večje kot v splošni populaciji ^[2]. Bazaliom se praviloma pojavi pri starejših odraslih, vendar ga po britanskih podatkih vsako leto odkrijejo pri več mladih ^[3].

Znak dolgoletne sončne poškodbe kože je tudi aktinična keratoza ^[7] — predrakava sprememba, iz katere se lahko razvije ploščatocelični karcinom ^[8].

Ali se bazaliom širi

Zasevki bazalioma so zelo redki — po slovenskih priporočilih jih je manj kot 0,1 % ^[2]. Večja težava je lokalna rast: nekateri bazaliomi so bolj agresivni in uničujejo okolne strukture, kot so mišice, hrustanec in kost. Do tega pogosto pride, kadar se zdravljenje odlaša več let ^[2].

Zato ni razloga za preplah, je pa razlog, da spremembo pokažemo zdravniku in je ne puščamo leta. Kako uspešno je zdravljenje kožnega raka, opisuje članek ali je kožni rak ozdravljiv.

Kako ga zdravijo

Na bazaliom zdravnik posumi ob pregledu kože, ki ga dopolni z dermatoskopskim pregledom; diagnozo običajno potrdi z odvzemom vzorca in histološkim pregledom ^[2]. Kaj pove izvid, opisuje članek histološki pregled.

Najpogostejše zdravljenje je kirurška odstranitev bazalioma z robom zdrave kože. Je zlati standard, s katerim primerjajo vse druge načine, in omogoča histološki pregled celotnega tumorja in robov. Pet let po posegu je zdravljenje uspešno pri 92 do 98 % bolnikov ^[2]. Poseg navadno poteka v lokalni anesteziji ^[3].

Glede na vrsto, velikost in mesto bazalioma ter bolnikovo zdravje pridejo v poštev tudi drugi načini ^[3]:

• strganje in žganje (kiretaža in kavterizacija) pri bazaliomih z majhnim tveganjem;
• zamrzovanje s tekočim dušikom, zdravljenje s kremo, ki jo določi zdravnik, in fotodinamična terapija (osvetljevanje po nanosu posebne kreme) — predvsem pri površinskem bazaliomu, kadar operacija ni primerna; ti načini so lahko nekoliko manj učinkoviti, ponovitev pa je verjetnejša;
• Mohsova mikrografska kirurgija pri zahtevnejših bazaliomih, zlasti na obrazu: kirurg odstranjeno tkivo takoj pregleda pod mikroskopom in odstranjuje dalje le tam, kjer so v robovih še rakave celice.

Mohsova kirurgija ohrani zdravo tkivo v največji možni meri; po slovenskih priporočilih je uspešnost tri do pet let po posegu 97 do 99 % pri prvem in 93 do 98 % pri ponovljenem tumorju ^[2]. Obsevanje ima primerljive rezultate kot kirurgija (91 do 99 % lokalnega nadzora bolezni). Kot prvi način pride v poštev zlasti pri starejših bolnikih in pri tumorjih na uhljih, nosu, ustnicah in okoli oči, kjer bi operacija pustila večjo okvaro tkiva ^[2].

Pri redkih napredovalih ali razsejanih bazaliomih pride v poštev sistemsko zdravljenje, ki zavira rast rakavih celic ^[3]. Včasih pa je smiselno, da bazalioma sploh ne zdravijo — na primer, kadar počasi raste na manj pomembnem mestu ali kadar bolnik zaradi drugih bolezni zdravljenja ne bi prenesel. O tem se zdravnik odloči skupaj z bolnikom ^[3].

Ponovitev in kontrole

Bazaliom se po zdravljenju lahko ponovi na istem mestu. Približno dve tretjini lokalnih ponovitev se zgodi v prvih treh letih po zdravljenju, okoli petina pa pozneje, 5 do 10 let po zdravljenju ^[2].

Pogostejši je nov bazaliom drugje na koži. Po metaanalizi sedmih raziskav, ki jo povzemajo slovenska priporočila, ga v treh letih po zdravljenju dobi povprečno okoli 44 % bolnikov (razpon 33 do 70 %), kar je približno desetkrat več, kot bi pričakovali v splošni populaciji ^[2]. Kdor je imel bazaliom, ima večje tveganje tudi za druge kožne rake ^[3].

Slovenska priporočila svetujejo, da se vsi bolniki vsaj enkrat pregledajo 3 do 6 mesecev po zdravljenju; bolnike z večjim tveganjem, na primer s ponovitvami ali številnimi bazaliomi, spremljajo vsakih 6 do 12 mesecev prvih 3 do 5 let ^[2]. Natančen urnik določi zdravnik.

Za zgodnje odkrivanje ponovitev in novih tumorjev je ključen reden samopregled kože, za preprečevanje novih bazaliomov pa zaščita pred soncem ^[2]. Britansko združenje dermatologov po bazaliomu svetuje pregled kože enkrat mesečno ^[3]. Ali krema za sončenje sama po sebi zmanjša tveganje za bazaliom, za zdaj ni dovolj dokazov; slovenska priporočila pri zaščiti na prvo mesto postavljajo izogibanje močnemu soncu med 10. in 16. uro, nato primerna oblačila in šele nato zaščitne pripravke ^[2]. Več v članku zaščita kože pred soncem.

Kdaj k zdravniku

Spremembo na koži naj pogleda zdravnik, kadar:

• je to bunkica, ki ne izgine, ali krasta oziroma ranica, ki krvavi in se ne zaceli povsem ^[3];
• se veča ali spreminja barvo ali površino ^[9];
• boli, srbi, krvavi ali se krasta več kot štiri tedne ^[9];
• se je kaj spremenilo na mestu, kjer je bil bazaliom že zdravljen ^[3].

Večina bazaliomov ne boli, včasih pa lahko srbijo ali krvavijo ^[3], zato odsotnost bolečine ni razlog za čakanje. Ali gre za bazaliom ali za nenevarno spremembo, oceni zdravnik.