Ploščatocelični karcinom kože: kako ga prepoznamo in zdravimo

Kaj je ploščatocelični karcinom kože

Ploščatocelični karcinom kože (tudi ploščatocelični rak kože ali skvamozni karcinom) je rak, ki nastane iz keratinocitov — ploščatih celic v povrhnjici. Skupaj z bazalnoceličnim karcinomom spada med nemelanomske kožne rake ^[1]. Pregled vseh vrst je v članku vrste kožnega raka.

Je drugi najpogostejši kožni rak ^[2]. Slovenska priporočila ocenjujejo, da predstavlja okoli 20 % nemelanomskih kožnih rakov. Zbolevajo predvsem starejši: 80 % bolnikov je starejših od 60 let, pri mlajših od 45 let pa je redek ^[1].

Ločimo obliko in situ (Bowenovo bolezen), pri kateri so rakave celice omejene na povrhnjico, in invazivne tumorje, ki rastejo v globino ^[1]. Ker nastane v zunanji plasti kože, je ploščatocelični karcinom običajno luskast ali skorjast, privzdignjen in hrapav ^[2].

Od aktinične keratoze in Bowenove bolezni do karcinoma

UV sevanje lahko ploščatocelični karcinom povzroči neposredno ali pa najprej povzroči luskasto liso — aktinično keratozo ali Bowenovo bolezen —, ki se lahko spremeni v karcinom, če je ne zdravimo ^[2]. Ta pot ni neizogibna:

• Aktinična keratoza je predrakava sprememba. Verjetnost, da se posamezna keratoza spremeni v ploščatocelični karcinom, je majhna — po britanskih smernicah za osnovno raven manj kot 1 na 1.000 na leto —, precej keratoz pa izgine samih ^[3].
• Bowenova bolezen je ploščatocelični karcinom in situ: rakave celice so omejene na zunanjo plast kože. Začne se kot majhna rdeča luskasta lisa, ki raste zelo počasi in lahko doseže premer nekaj centimetrov ^[4]. Nezdravljena se po ocenah pri največ 1 od 20 do 1 od 30 ljudi razvije v invazivni ploščatocelični karcinom ^[5]. Pojavi se zlasti na golenih, vratu in glavi, najpogosteje pri ljudeh v šestdesetih in sedemdesetih letih. Zdravijo jo z zamrzovanjem, s kremo, ki jo določi zdravnik, s strganjem, fotodinamično terapijo ali izrezom; pri zelo počasi rastoči spremembi lahko dermatolog svetuje le natančno spremljanje ^[5].

Zdravljenje aktiničnih keratoz in Bowenove bolezni lahko zmanjša tveganje za ploščatocelični karcinom ^[2]. Razjeda, bunkica ali bolečina v lisi Bowenove bolezni je lahko znak, da se je razvil invazivni karcinom ^[4].

Keratoakantom

Keratoakantom je hitro rastoča bunkica, ki se najpogosteje pojavi na soncu izpostavljeni koži, na primer na obrazu, hrbtiščih rok in podlakteh. Sprva je podoben mozolju ali turu, nato v nekaj tednih zraste v čvrsto bulo z vdolbino v sredini, podobno vulkanu ^[6]. Slovenska priporočila navajajo, da navadno zraste v 4 do 8 tednih in ima v sredini čep roževine (keratina) ^[1].

O njegovi naravi se viri razlikujejo. Slovenska priporočila ga uvrščajo med dobro diferencirane ploščatocelične karcinome ^[1], britanski letak za bolnike pa ga opisuje kot nenevarnega ^[6]. Britanske smernice za osnovno raven poudarjajo, da ga od ploščatoceličnega karcinoma ni lahko ločiti niti ob pregledu niti pod mikroskopom ^[7]. DermNet zato svetuje, da spremembo, podobno keratoakantomu, obravnavamo kot ploščatocelični karcinom, dokler se ne dokaže drugače; praviloma jo kirurško odstranijo ^[8].

Nekateri keratoakantomi se po nekaj tednih ali mesecih sami zmanjšajo in pustijo brazgotino ^[8]. To ni razlog za čakanje: ker keratoakantoma od karcinoma ni mogoče zanesljivo ločiti in je potek nepredvidljiv, ga je smiselno odstraniti, razen kadar je jasno, da že izginja ^[8].

Hitro rastočo bunkico je zato dobro pokazati zdravniku čim prej. Strokovni izrazi, kot sta »in situ« in »keratoakantom«, so razloženi v slovarju pojmov.

Kako je videti

Ploščatocelični karcinom je lahko videti različno. Pogosto je rožnata ali rdeča, luskasta majhna bunkica ali lisa. S časom se veča, v sredini pa se lahko pojavi ranica, ki krvavi ali se prekrije s krasto. Na temnejši koži je lahko videti skorjast, luskast ali kot temen vozlič. Lahko boli ali pa ne ^[9].

Slovenska priporočila opisujejo, da sprememba sčasoma postane čvrsta na otip, se razjeda in prekrije s krvavo krasto ^[1]. Praviloma raste hitreje kot bazalnocelični karcinom ^[10].

Fotografij ploščatoceličnega karcinoma na tej strani ne objavljamo: videz je zelo raznolik, primerjava s slikami pa lahko zavede. Spremembo, ki raste ali se ne zaceli, naj pogleda zdravnik.

Kje se pojavi in kdo je bolj ogrožen

Ploščatocelični karcinom največkrat nastane na soncu izpostavljenih delih telesa — na glavi, vratu, zgornjih okončinah in hrbtiščih rok. Pri moških se najpogosteje pojavi na glavi in vratu, pri ženskah na zgornjih okončinah ^[1]. Lahko se razvije tudi na brazgotini, na mestu stare opekline ali na dolgotrajni rani ^[10].

Najpomembnejši dejavnik tveganja je izpostavljenost UV žarkom sonca ali solarija. Tveganje je največje pri ljudeh svetle polti, svetlih las in modrih oči ter s pegami ^[1]. Slovenska priporočila navajajo še ^[1]:

• tveganje ob uporabi solarija je največje pri ljudeh, ki ga začnejo uporabljati pred 25. letom;
• tveganje bistveno poveča zdravljenje, ki zavira imunski sistem, na primer po presaditvi organa;
• tveganje povečata predhodno zdravljenje z obsevanjem in fotokemoterapija (zdravljenje z UV svetlobo);
• kajenje neodvisno od sonca tveganje poveča približno dvakrat.

Ker so dejavniki tveganja za različne kožne rake deloma skupni, je koristen tudi pregled v članku otroci, nosečnost in večje tveganje.

Kako ga zdravijo

Na ploščatocelični karcinom zdravnik posumi predvsem ob pregledu, diagnozo pa potrdi z odvzemom tkiva (biopsijo) in histološkim pregledom; način odvzema je odvisen od mesta in velikosti tumorja ^[1].

Zlati standard zdravljenja je kirurška odstranitev. Izrez z ustreznim varnostnim robom zdrave kože zagotavlja petletno ozdravitev pri 95 % bolnikov; najpogosteje je to vretenast izrez s 5 mm robom zdrave kože. Mohsova mikrografska kirurgija, pri kateri robove pregledajo že med posegom, se v Sloveniji redko uporablja ^[1].

Drugi načini po slovenskih priporočilih ^[1]:

• zamrzovanje ali strganje z žganjem — pri majhnih, dobro omejenih tumorjih z nizkim tveganjem, na primer na trupu in okončinah;
• obsevanje — kot prvo zdravljenje, kadar operacija ni mogoča ali bi bil po njej slabši estetski ali funkcionalni rezultat, na primer pri starejših od 60 let; po operaciji pa pri tumorjih z velikim tveganjem za ponovitev;
• sistemsko zdravljenje pri napredovali ali razsejani bolezni, ki ga vodi internist onkolog; med načini je tudi imunsko zdravljenje ^[11].

Večina ploščatoceličnih karcinomov ima dobro prognozo z več kot 90-odstotno petletno ozdravljivostjo. Bolezen se ponovi pri 2,7 do 4,6 %, zaseva pa pri 1,2 do 4 % bolnikov; verjetnost zasevkov je večja pri starejših, moških, pri tumorjih na ustnici in uhlju ter pri oslabljenem imunskem sistemu ^[1]. Več v članku ali je kožni rak ozdravljiv.

Kontrole in preprečevanje

Po zdravljenju je verjetnost novega ploščatoceličnega karcinoma v petih letih 42,1 %, zato so pomembne redne kontrole. Slovenska priporočila jih prilagajajo tveganju: pri nizkem tveganju je klinični pregled vsakih 6 do 12 mesecev pet let, pri visokem tveganju pogosteje, ob oslabljenem imunskem sistemu pa vse življenje ^[1]. Natančen urnik določi zdravnik.

Med preventivne ukrepe slovenska priporočila uvrščajo zaščito kože pred UV žarki — primerna oblačila, pokrivala, kremo z visokim zaščitnim faktorjem, ki ščiti pred UVA in UVB žarki, in izogibanje soncu med 10. in 16. uro —, neuporabo solarija ter redno pregledovanje in samopregledovanje kože ^[1].

Za zaščitno kremo obstaja dokaz iz randomizirane raziskave. V Avstraliji je vsakodnevna uporaba zaščitne kreme na glavi, vratu in rokah v 4,5 leta zmanjšala število ploščatoceličnih karcinomov, ne pa bazaliomov ^[12]. V nadaljnjem osemletnem spremljanju je bilo ploščatoceličnih karcinomov pri ljudeh, ki so bili v skupini z vsakodnevno kremo, za skoraj 40 % manj ^[13]. Krema je dodatna zaščita in ni namenjena podaljševanju časa na soncu ^[14].

Kako si kožo pregledamo sami, opisuje članek samopregled kože, kako se zaščitimo, pa članek zaščita kože pred soncem.

Kdaj k zdravniku

Spremembo na koži naj pogleda zdravnik, kadar:

• se veča ali spreminja barvo ali površino ^[15];
• boli, srbi, krvavi ali se krasta več kot štiri tedne ^[15];
• je to luskasta, rdeča, privzdignjena lisa, ki je nova, se veča, spreminja videz, se ne zaceli ali se na njej vedno znova naredi krasta ^[2];
• se v luskasti lisi pojavi bunkica, razjeda ali bolečina ^[4];
• je to hitro rastoča kupolasta bunkica — tako spremembo naj zdravnik pogleda čim prej ^[7].

Posebej pozorni smo na spremembe na ustnici in uhlju ter pri oslabljenem imunskem sistemu, saj je pri njih verjetnost zasevkov večja ^[1]. Ali gre za karcinom ali za nenevarno spremembo, ugotovi zdravnik.